Bil je oktober, novo leto je bilo daleč, pa tudi maškarade še niso bile na sporedu. V preddverju sem si malo bolje ogledal, kje sploh sem, in ugotovil, da sem se znašel v enem izmed prvih avantgardnih kinov v Parizu, ki je bil ustanovljen leta 1928 in v katerega so svoj čas zahajali taki ptiči, kot so Jean Cocteau, Luis Buñuel, Abel Gance ...
Pravo odkritje so postale prav male kinodvorane, l'art et essai kinematografi, ki so ponujali program, kakršnega do tedaj nisem bil vajen; na eni strani stare filme, ki so zame vedno ostajali v domeni kinoteke, na drugi strani pa filme z vsega sveta: iz Azije, Latinske Amerike, z Bližnjega vzhoda, iz Afrike ...