nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2001, poved v sobesedilu:
Od kod torej tako vztrajno odvračanje občinstva od skoraj dveh tretjin Buñuelovega opusa? Del »krivde« gre verjetno pripisati dejstvu, da je Buñuel bolj kot kateri koli drug režiser identificiran z enim samim umetniškim gibanjem - nadrealizmom, v katerega se večina mehiških filmov pač ne vklaplja, vsaj ne v takšni meri kot Lepotica dneva, Rimska cesta, Diskretni šarm buržoazije ali Fantom svobode, ki so neposredni »nasledniki« Buñuelovih nadrealističnih krikov s konca dvajsetih let. Kljub vsemu mu je uspevalo v mnoge mehiške produkcije vstavljati svoje konstante, predvsem prezir do aristokracije (Veliki lahkoživec, Angel uničenja) in duhovščine (Nazarenec, Simon puščavnik), medtem ko lahko »nadrealistične« oziroma sanjske elemente najdemo v sicer nedodelanih, a simpatičnih komedijah V nebo vzeta ali Iluzija se vozi s tramvajem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani