šumeli (65)

trpljenje. Luči so ji sijale naproti, gaji so	šumeli	in so se ji priklanjali, rdeče rože so dišale	A
temni, skriti med skalovjem. Visoko gori so	šumeli	hrasti in vili svoje dolge, črne veje	A
Jesenski kostanji, rdeči, žareči, so v soncu	šumeli,	peli so v smrt; na mizi med nama žarki bežeči	A
Vetrovi v daljo odhiteli, v slovo so klasi jim	šumeli	‒ a prepeličke so molčale. In same niso vedele	A
proti polici nad hišo. Spomini so kar v rojih	šumeli	okrog mene.Tako rad bi bil sam, da se ne bi	A
Stekla je po bregu do morja. Valovi so	šumeli,	beli grebeni so se delali na vodi.Makalonca	A
Takrat je zaslišal za hrbtom korake, ki so	šumeli	po stezi, nastlani z listjem.Takoj je dvignil	A
Na ulico sem hitel. Ljudje so	šumeli	gor in dol.Otročiči so vihteli papirnate zastavice	A
ribiška koča. Od Trakije je pihljal hladen veter,	šumeli	so vrhovi vitkih pinij, dišali so beli mandeljni	A
ljubil žuborenje valov, ki so mu polglasno	šumeli	v ušesih. Najlepše je bilo zvečer ...	A
slišala tistih velikih, temnih gozdov, ki so	šumeli	v daljavi; zdaj jih slišim ...Zakaj daleč je že	A
potonile po zapuščenih lazih. Nad puščavo so	šumeli	bukovi gozdi. Tja se je napotil Lenart.	A
lagoslovila sama nebesa. Bolj veselo bo sijalo sonce,	šumeli	bodo gozdi, njive bodo zelenele in prepevale	A
JADAC Kostanji so	šumeli	nad nami in skozi temno vejevje se je videlo	A
- -- -- -- -- -- -- -- -- -- Kostanji so	šumeli	nad nami in zvezde so svetile še jasneje, bele	A
zatisnem mirno svoje oči; po moji sobi ne bodo	šumeli	več koraki davno pokopanih mrličev in okno na	A
z njega. Narahlo se je zibal plav, valovi so	šumeli	zamolklo, kakor iz velike daljave se je glasilo	A
bi ne bil nikomur v nadlego. Iz vseh duri so	šumeli	črni gostje v sobo in kmalu so bile mize zasedene	A
zableščalo pred osuplimi očmi. Svetli pari so	šumeli	mimo njega; toliko mladosti in toliko lepote	A
nama kot jasno, tiho morje; a tam spodaj so	šumeli	črni hrasti in pod njihovimi debli so se raztezale	A
kakor čudežne, daljne sanje. Temni borovci so	šumeli;	zamolkla je bila njih pesem, težka, hrepenenja	A
se dvigali visoki topoli v zrak, pritajeno so	šumeli	temni valovi ob cesti, -- in nevidne vezi so	A
da bi še enkrat zašumeli kostanji, kakor so	šumeli	na tistem vrtu, da bi še enkrat tako zadišale	A
Francka je prihajala vsak večer. Kostanji so	šumeli	in dišeči cvetovi so padali nanja. ”Nekoč	A
večer je hitela Francka v samotne ulice, kjer so	šumeli	kostanji, in čakala je nanj in ni ga bilo.Oči	A
moji vzdihi so te klicali, ko so s tihim vetrom	šumeli	k tebi; moje oči so te videle v svojem hrepenenju	A
Mrzel veter je pihal od severa in topoli so	šumeli	in se priklanjali.Blokar pa je čutil neznosno	A
namakale široke reke (med visokimi vrbami so	šumeli	zamolklo njih zeleni valovi in iz zelenih valov	A
sonce in ki jih je prepevalo polje in ki so jih	šumeli	gozdovi. Ali kaj je človeška stanovitnost	A
se vzdigali kostanji v globoke večerne sence,	šumeli	so in se niso več smejali. Blodil je do noči	A
park. Nad belimi, s peskom posutimi poti so	šumeli	stari kostanji; le tu pa tam je kanila kaplja	A
jasno in modro. Slišal je, kako so iz daljave	šumeli	gozdovi... ”Sie Schwein!“ mu je planilo v obraz	A
hišo, temveč na umazane rumene valove, ki so	šumeli	tam spodaj, komaj pet korakov od okna.Stal je	A
mu je pošuštevalo pod nogami, tam spodaj so	šumeli	veliki rumeni valovi in so drvili jadrno; videl	A
šumenje vetrov, ki so gnali visoke oblake in	šumeli	v bukovih mejah nad vasjo. Martin se je zganil	A
naj upornike razženo. »Naj poskusijo,« so	šumeli	uporni. »Čakajte,« je slišal Vrban Koščer Skoračnika	A
Ure so potekale. Ljudje so	šumeli	in se posvetovali.Ko so se nekako zedinili,	A
češnje ranice so dozorevale, oblaki čebel so	šumeli	po jablanah, po rdečecvetnih dunajkah in živih	A
Češnje ranice so dozorevale, oblaki čebel so	šumeli	ob jablanah, po rdeče cvetnih dunajkah, po belih	A
juga je vlekla sapa tedaj, in vrhovi v gozdu so	šumeli,	kakor bi sami sebi nekaj skrivnostnega pripovedovali	A
pluli mimo koč, mimo cerkve iz vasi. Povsod so	šumeli	valovi okrog sten, okrog dreves ter segali do	A
ko so ji prekipevala čuvstva, in so nad njima	šumeli	plahi vetrovi v nizkih borovcih ter so zasopljeni	A
stražam se je dremalo. So zapeljivo uspavajoče	šumeli	pod njimi Savinje in Save valovi, ki so neprenehoma	A
tišino, ki je zavladala za trenutek v sobi,	šumeli	so valčki gorskega potoka, ki se je vil po jarku	A
v svojem cvetju kakor zlato in roji bučel so	šumeli	po nji; tudi črnica nad mejo je gnala krepke	A
tete se kregajo. Gozdovi so rasli, peli in	šumeli	tudi takrat, ko tebe, stari Rebrov, ni bilo	A
Klančnikov Matija se je osamosvojil. Gozdovi so	šumeli	od divjanja silovite burje.Ker je bil stari	A
obzorje, kakor raztopljeni cekini. Nama ob levi so	šumeli	po bregu morski valovi, zaganjali se po produ	A
obzorje, kakor raztopljeni cekini. Nama ob levi so	šumeli	po bregu morski valovi, zaganjali se po produ	A
je bila zmota. Kmalu sva razločila, kako so	šumeli	gozdovi okoli Karnic, kako je dihal Obir z enakomernim	A
zadržavali sapo in se niso ganili. Žalostno so	šumeli	koruzni listi v jesenskem pišu, kakor nad sedmimi	A
Poredkoma so trkale kaplje ob okna. Tiho so	šumeli	jagnedi in Ljubljanica. Judita je odprla oknico	A
ptic in s koreninami vseh poti, so moji listi	šumeli	resnico drevesa. Trave so se zibale od ljubezni	A
In otrok je rastel v gozdovih. Jeseni so mu	šumeli,	spomladi so mu zeleneli, poleti so zanj dišali	A
Spet sta oba obmolknila. Gozdovi so	šumeli,	grmeli kakor sto slapov.Divji vihar se je valil	A
zelenjavni vrt, in spredaj ven na cesto, kjer so	šumeli	avtomobili in kjer je temni avtobus prehitel	A
tako mi je, kadar jih poslušam, kakor da bi mi	šumeli	od daleč notranjski gozdovi. Šele zdaj, od tujih	B
po palubi in gledal v srebrne valove, ki so	šumeli	za Oihonno.Neke noči, ko je svetil polmesec	D
izjavil za Reuters, medtem ko so v ozadju rahlo	šumeli	skenerji in roke robotov, obračalniki papirja	D
trdnih tleh: zunaj so kot v Ujevićevi pesmi /	šumeli	topoli in najin otrok / hodi v sanjah skozi	D
... Tatek? ... Bogdan?' Elektroni so nemo	šumeli.	Ali pa mi je šumela kri v ušesu.	D
ki se sklene kot oda z verzoma: Dokler bodo	šumeli	Save srebrni vali, / bodo glasove tvoje željno	D
padalo v vodo, ali modri valovi, ki so romantično	šumeli	zaljubljencema.Vse so bile ljubezni na prvi	P
In Mate je bil tam! Tam so šušteli in	šumeli	- bankovci namreč.Konec koncev se je v VOMO	P
sosedov, ko ste v kinu ali pa bognedaj v teatru	šumeli	s tem nesrečnim krompirjem.Pomislite na svarila	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani