nova beseda iz Slovenije
oči so ga videle, ta usta dihala ž njim isti | zrak, | te noge šle čez prag, ki ga je tudi on prestopil | A |
moja hčerka. Omamil te je naš čisti gorski | zrak | in lov te je utrudil. To mine, ko zvečer zasiješ | A |
‒ HERIČ Človek je vreden več kot voda, | zrak | in solnce.Ne bom ubijal. | A |
MAREK: Si spal? ... Slab | zrak | imaš tukaj. Dedal se zdrami, sede na posteljo | A |
na žrtveniku prav hudo iztrgali in dvignili v | zrak, | srce luknjo duše, srce luknjo sveta, prav grdo | A |
pobočje, nad mehkimi cipresami, skozi topel | zrak | navzdol k morju. Zlagoma, mirno čez Kras nad | A |
Da ne bo prejel Judeževega. BARBARA: Na | zrak | je šel.Slab je še. | A |
skuša doseči krožnik, ki ga Prvi zdaj drži v | zrak, | da se juha tudi poliva.V razburjenosti še močneje | A |
njegovim hrbtom. JOŽEF: Hotel sem samo malo na | zrak. | FRANC: Jaz pa naj bi ostal v tvojem dihurskem | A |
kakor gospodični Karlini. Da, to je gorenjski | zrak. | ČUREN Kako se imate, gospod Stopar? STOPAR | A |
tudi vam dela moja naprava napotje in kvari | zrak. | Pridite rajši vi v mojo delavnico! | A |
valovijo kot prijazno morje in božajo čute kakor | zrak | v samoti velike višine. MALA NOČNA GLASBA | A |
blaga na poti v Evropo ... V nekaj sekundah so | zrak | razsekali rafali in na cesti so se razcvetele | A |
ker potem doma ne bo nič jedla. On spusti | zrak | iz pljuč kakor da je hotel nekaj reči, pa se | A |
Slabo mi je ... Pojdimo na verando, na hladen | zrak | ... Zastor DRUGO | A |
praga, je leglo nekaj nepoštenega na mojo dušo; | zrak | v vaših sobah ni čist.Tako se je zgodilo, da | A |
zakaj se niste sramovali, da bi dihali isti | zrak | kakor jaz?... Zdaj vas ostavljam, dragi moji in | A |
Fej, kako te je že vso zastrupil ta nečisti | zrak... | Česa me prosiš? | A |
hujša od kuge. Zastrupila ni samo mene; ves | zrak | je je poln, prepaja ga kakor strupen sopar, | A |
poletju, - vse je gorelo in sijalo, nebo in | zrak | in zemlja - DOLINAR omamljen, skoraj jecljaje | A |
jih ne boš čula več ... In dihaj v polna prsa ta | zrak; | - ali se ti ne zdí, da dihaš z njim stare spomine | A |
tvoja nova soba prav takó ozka in temna, novi | zrak | prav takó težak in gost, - novi obrazi podli | A |
divji Tybalt z golim mečem in seka z jeklom | zrak, | ki neranljiv zasmehovaje žvižga mu v obraz. | A |
ki obstaja sama iz še prozornejših snovi ko | zrak | in ki se menja urneje ko veter, ki mrzlim grudim | A |
in če znaš okrásiti jo bolj ko jaz: napolni | zrak | naokoli s svojim sladkim dihom, besede tvoje | A |
in dojka nastopita CAPULET Rosó škropi | zrak, | ki umira solnce; ali ob mojega nečaka smrti | A |
GRUDNOVKA: Imate prav. Ali dihati je treba tisti | zrak, | ki je človeku na razpolago. ŠČUKA: Gotovo | A |
odpreti, dokler jih prah popolnoma ne zapraši ... | Zrak | bi se izčistil, in mi vsi bi dihali ... dihali | A |
Kdor je tako ustvarjen, diha lahko ta zaduhli | zrak; | ali zame je pretežák ... samó časih, kedar je | A |
želite ... GRUDNOVKA: Tam je nebo visoko in | zrak | je čistejši.Vstane. | A |
(Ga poljubi.) KOKALJ (vdihava | zrak | skozi nos.Ovohal je brinjevec): Brž ga skrijva | A |
ljuba moja Elzica. (Jo poljubi in spet vdihava | zrak | skozi nos.) ELZA Saj sedaj tako ne utegnem | A |
svetu, v Ameriki, tam pa vse živi. Drugačen | zrak | je tam.Ha, kako se tam vse giblje! | A |
deblo mi posekal ti. Kako je raslo v sinji | zrak | veselo, kako je zelenelo in dehtelo, užilo vesen | A |
Saj tebi ne, saj nam zvoné, ki mrzli dihamo še | zrak | ter nas bude tako resnobni k molitvi žalostni | A |
iznad poklona! Pa ni le vonja to, ne rezni | zrak, | ni hlad le, ni tema in ne tišina, kar vliva | A |
milostnih darov. Premrle roke dvignem v svetli | zrak, | poprašam ves zadivljen: »Kdo si, kdo si?... « | A |
konca lova. Slavec čute tam na veji v | zrak | ljubezni sladke lije in odmeva melodije | A |
razpenja in krči temno vejevje. V oči skelí | zrak | težak in suh, na prsa pada opojni duh | A |
neizmernim ...“ Skozi polodprto okno diha nočni | zrak | opojni; kakor iz daljave daljne čuje se | A |
razpénja in krči temno vejevje. V očí skelí | zrak | težák in suh, na prsa pada opojni duh | A |
115 . / Skozi polodprto okno diha nočni | zrak | opojni; kakor iz daljave daljne čuje se | A |
možgane, saj na svetu niso le tv reklame, zajemi | zrak, | ne padaj vznak, bodi kar si, in če ne veš, kaj | A |
svetlobo rožno se zliva mrak, kak nervozno trepeče | zrak | ... Tu sem, tu, kot eter lahak, brez glasu ... | A |
kot oblak, kot skrivnostno kadilo v sneženi | zrak | ... Motna reka kipi in zvoni nekje tak čudno, | A |
Odpri! Odpri! Ta zadihli | zrak | duši me, mori, ta vlažni mrak hlapečih zidov | A |
Čemu sem otožen, zakaj hrepenim? | Zrak | nebeški poln je sončnega svita, in zdravje je | A |
pred menoj? Kot v robstvu ptič bi v čisti | zrak, | v najdaljni kraj sveta, odvalil mrak bi, molk | A |
Čemu sem otožen, zakaj hrepenim? | Zrak | nebeški poln je sončnega svita, in zdravje je | A |
pred menoj? Kot v robstvu ptič bi v čisti | zrak, | v najdaljni kraj sveta, odvalil mrak bi, molk | A |
preži misleče bitje. Mesnati strupniki ližejo | zrak | in čakajo popotno telo. Krvave sledi so vrezane | A |
Mah je mrzel. . / . / stran 43 . / | Zrak | redek. Pijem, srkam otožnost. | A |
Prav nove, še nikoli mišljene, sveže. Kot | zrak, | ki je metulj.Ogreva se v srcu, išče zavetišče | A |
Navidezna idila narave se sesuje v hipu. Težak | zrak | loči bitja na žive in mrtve.Od vode hlad, s | A |
stran 21 . / Pavlinček Plaho plahuta skozi | zrak, | lunin vetrc ga nosi, kot lahen puh je mehak | A |
nevtralen, deblo, na katerem počivam, je suho, | zrak | se meša z odpadlim listjem, v nosnicah vonjam | A |
Čista sila. Kot svila oster | zrak. | Na obrobju žive jase sončna misel: Čigav je | A |
stran 43 . / Vila iz svile Nevidno drsi skozi | zrak, | neslišno poje z vetrom v duetu. Neskončno prosojna | A |
Zahrbtno in muhasto. | Zrak | se je zredčil, Soča skrčila, noč pobelila. | A |
stara nit leze iz zemlje, vetrovi ga lovijo, | zrak | ga mesari ... Črnilo je njegov dnevni strup, šilce | A |
ga letala, . / . / stran 60 . / ki moglo bi v | zrak | jih spustiti. Mostovi rasto, iz vseh človeških | A |
tudi tukaj se škrjanček vriskajoč dviguje v | zrak. | Vendar nema je poljana, zame skrit svoj čar | A |
srebrne vrvi. Sonce veselo se smeje z višav, | zrak | je prepoln omamnih vonjav venejo trave, suši | A |
staral... . /\ .. stran 54 . \/ Proseče izteza v | zrak | veje trhléne, ki prvi dih vetra jih v brezdno | A |
uide in splazi se v osamljen predvečer in skozi | zrak | počasi k srcu pride in mu za hip, samo za hip | A |
Pobašem torbo (s kapo, ker je mraz; ko vdihneš | zrak, | zazdi se, da je zima. Pomislim mrko: tole furma | A |
onegavil, jaz pa sem z iglicami mladih tis v | zrak | pisal čuden iglast črkopis, veter pa sproti | A |
ki jo ljubkujejo tvoji prsti; nisem višnjev | zrak, | ki objema tvoje telo. Obala sem, črna obala | A |
Ostrigli, oh, so mi peroti, da ni mi môči v sinji | zrak, | čez hrib in dol ‒ gorjé siroti ‒ ne nosi več | A |
cvete kot nekdaj žívo in lepó. Le skoz jasni | zrak, | moj ptič, pa skoz senčni gaj, kaj bi motil te | A |
hod deklet s planine; in jasna si ko gorski | zrak, | in glasna si, kot spev krepak planinske je mladine | A |
neštet, po cesti gremo mi! A ptički skozi jasni | zrak, | lahkó, živó lete, legák je tudi nam korak, a | A |
stiska zarudelo lice. Šepetanje tajno nosi | zrak | čez njivo, sluhu nerazumno, srcu razumljivo | A |
odprè globočina in čudno težak in napolnjen je | zrak. | In temna meglà se podi čez vodó, se dviga in | A |
Napolnjeni ribji mehurji.) Človek, hočeš v | zrak? | V prsih čutiš peroti pa bi se razpel. | A |
Veter jesenske omamnosti. | Zrak | je hladan od dežja. Lepota novembrske mesečine | A |
kakor ognjen iščem lepote, a vsa mi je tuja, | zrak | je negiben, veter steklen: in vendar pomlad | A |
siva tla; in somrak pal je čez vasico našo in | zrak | je mrzel od dežjà. Jesensko jutro To je zvon | A |
je hladan, mehak, v obraz je dihal ponevihtni | zrak. | Sebi Komu je mar, poet, tvojih sanj, tvojih | A |
puščava. . / . / stran 124 . / Večer pred zimo | Zrak, | je prozoren kakor perot kačjega pastirja, brezčasna | A |
skozi praznoto koraki. Prostor je prazen, | zrak | je suh, težak, ko da svinec je v nebu; klonil | A |
svobodoljubni duh, kot kri pada voda v žlebu. | Zrak | je prozoren, tako gleda mrlič, joj, da bi srečal | A |
gvant! . / . / stran 110 . / Škrjanček se v | zrak | vzdiguje, se fantu posmehuje ‒ haha! Doma bi | A |
zarosi. . / . / stran 15 . / VZPENJAM se v | zrak. | Nekaj sledu je za mano kak čas. | A |
gladine, vzletajo, kot bele ptice, ki skozi | zrak, | omamni vonj mi poneso v nosnice. In ta okus | A |
kot pramen čez oči vejevja, se ujel je vlažen | zrak. | Tam po kamnih mrzlih stopa, v roso raste, se | A |
Globoko vase vdihni , ko čutiš v sebi sveži | zrak, | saj ni tako težko, poglej no naokrog, še modra | A |
Prisluhni še za hip, nato pa daj, kot blisk, zasekaj | zrak | v temo, sledilo bo, kot grom vse moje ti telo | A |
okrog, položi me na tla, povzdigni pod nebo, da | zrak | začutiva. V siju te luči boš videl moj obraz | A |
naredi, da bom še bolj globoko dihala prebujajoči | zrak, | naj tvoj dotik raztegne čar in mik vsega, kar | A |
se z razumom išče, razum nerazumno spregleda, | zrak | od Snežnika, ki umirja, pusti mu, naj me vodi | A |
93 . \/ Svetega Duha. Tako, zdaj pa moram na | zrak! | «Glas je gospodu drhtel, odhajal je z negotovim | A |
sta začeli javkati na ves glas, da nočni ajer ( | zrak) | škodi vsakomur, kaj šele obrodnicam (porodnicam | A |
kaj šele obrodnicam (porodnicam). »Dober | zrak | ne škodi gosposkim ljudem, tem manj gorjanom | A |
gosposkim ljudem, tem manj gorjanom.« Ko se je | zrak | za silo sčistil, mi je kašelj prenehal.Zaprl | A |
prostem času, ki ti je itak pičlo odmerjen, na | zrak | in v prirodo!« »Na sprehod naj hodim že zjutraj | A |
glavo kakor psiček, ki nepričakovano sproži v | zrak | uhlje in hitro zaniha s smrčkom, da bi ujel | A |
bilo nebo rdeče, ko da je polito s krvjo. In | zrak | je dišal po dimu.Ali gori v luki parnik? | A |
Prodajalci angurij so kričali in vzdigovali visoko v | zrak | zelene sadeže. V enega so zapičili palico in | A |
sklonijo nad krmili in gruča zareže v rezek kraški | zrak | po klancu nizdol. Tudi Rudi se je šalil z njimi | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |