nova beseda iz Slovenije
predenj iz gošče s povešeno glavo črnogrivi | zober, | češ brani se, če ne, te nabodem na ukrivljene | A |
podere tudi najmočnejši in najbolj razdivjani | zober. | Ostrorogi, ki je bil postal ob ograji mostišča | A |
da bi drug drugemu pomogla, če bi se kakšen | zober | ustavil. Ostrorogi sam pa se je s Karpom in | A |
vrsto gonjačev. In je Vztrajni koj vedel, da se | zober | ne bo umaknil.V kopnem bi se morebiti, v snegu | A |
orjaka nadejali in se prav razstopili, jih je | zober | že napadel. Divje in naglo je planil iz goščave | A |
plotov so priletele z vso močjo vržene sulice. | Zober | je zasmrčal, udaril z gobcem ob razteptano zemljo | A |
Josip Jurčič: Doktor | Zober | Virtualna slovenska knjigarna BESeDA (Franko | A |
ubil, da sta v mesto doktorja Zobrovega vozila? | Zober | je šel zopet po svetu, onadva pa proti domu | A |
zginil? Nekateri res pravijo, da mu je doktor | Zober, | katerega je tačas v mesto vozil, tako zacopral | A |
« . / . / stran 8 . / »In kdo je ta doktor | Zober? | « »I, kaj bom pravil, kdo?Zobrov je iz Volčjaka | A |
Ali Solar se brani ključe dati. Doktor | Zober | je hude jeze mož, za krščen svet, kaj bi dejal | A |
zmisli in še ne odgovarja! Tačas, ko je stari | Zober | Mihi vse izročal in so v kancliji pismo delali | A |
Zobra iz Volčjaka. In takisto, kakor je stari | Zober | v kancliji govoril, zapisali so gospoda na pismo | A |
gospod umrje, če je nečem odkupiti, ker stari | Zober | je umrl, oj, tega je že dober čas.Dolgo ni bilo | A |
na županovo odgovornost. To je torej tisti | Zober! | »Hudič!« kolne starec Solarja. | A |
je bila odpodila gospa v gradu. »A ta gospod | Zober | ni najmanj grob, bogami!Vsa imena kažejo, da | A |
kažejo, da je tukaj staroslovanski kraj, tudi ‚ | Zober’ | ima staroslovanski žvenk, ali staroslovanske | A |
nekoč rekla gospodična teta, da je tisti doktor | Zober | strašen človek, o katerem niti govoriti neče | A |
za kaj piti.« »Pokliči ga sem noter,« reče | Zober. | V izbo prikrevsá na krčmarjev poziv silno star | A |
smrt. »Ali ste še živi, oče Kijar?« vpraša | Zober | in mu v roko seza. Starec se zamolklo in neumno | A |
ugovarjati. Vendar prvič mu je stari čudni doktor | Zober | imponiral, drugič za ugovor zopet časa ni bilo | A |
vabite na stan, znate, da je prišel stari doktor | Zober, | v čigar domu sem nastanjen bil, domov in me | A |
fino na polje vrgel, kakor se govori.« »Dr. | Zober | tu!Ah!« začudi se kakor prestrašena teta, a | A |
komolec in skrivnostno pravi: »To je naredil ta | Zober, | ta strašni, da vas naša vabi!Nič Lini ne govorite | A |
POGLAVJE Pod lipo pred gradom je stal stari doktor | Zober | pričakujoč prišlece.Lisec ga je bil že od daleč | A |
ležišča. A sedaj sem stvar v roko vzel in, kar | Zober | prime, ne popusti, in da sem jo izvel, moral | A |
si ta človek prisvaja tako ž njim govoriti? | Zober | pravi dalje: »Lagajte malo z menoj ali pa molčite | A |
vendar ne boste sitnosti napravljali,« nadaljuje | Zober, | »katere se tukaj, kakor zdaj stvari stoje, gotovo | A |
prav.« »Kdo mu bode sobe odkazal?« reče dr. | Zober. | »To mu povedaj, pa smo pri kraju.« | A |
posluša, kakor statua sedi tiha. Poslovi se on, | Zober | ostane še sedeč sam pri njej. Kaj sta govorila | A |
stran 58 . / ENAJSTO POGLAVJE Da je doktor | Zober | v Volčjak prišel »na vakánce«, kakor so kmetje | A |
adjunek« skozi vas šel in v krčmi ostal, doktor | Zober | nanj niti ozrl ni, nikar da bi govoril z njim | A |
svoje dolžnosti storil, ko je molčal. Doktor | Zober | mu je vendar navzlic vsemu svojemu vedenju učinil | A |
Poslušajte. Kaj pa je ta doktor | Zober | hotel pri vas?« »Doktor Zober? | A |
je ta doktor Zober hotel pri vas?« »Doktor | Zober? | Pri meni?« vpraša čudeč se Lisec. | A |
Dejanja mi povejte. Meni se zdi ta doktor | Zober, | kakor sem rekel, takov, kakor ni vsak drug doktor | A |
ustreliti. Vse to potem, ko je bil namreč ta doktor | Zober | pri njih.Kaj so imeli, tega nobena živa duša | A |
osorno imel, tudi svojo ženo. Kadar je kasneje | Zober | v grad prihajal, bilo je, kakor da bi oblak | A |
dolgo. Tudi upam, da bode naš strah, ta doktor | Zober, | zopet kmalu izginil,« reče Senčarjeva.»Sedaj | A |
Pač je nekako kasno,« pravi Lisec nevoljen. | Zober | se zasmeje zopet na ves glas in reče: »I, prijatelj | A |
Rogovili?« vpraša potem z velikim zanimanjem dr. | Zober. | »Čul sem, da je to koča neke stare babe, ki | A |
popolnoma pozabil,« pra . / . / stran 78 . / vi tudi | Zober. | »Pes je star in nikakor ni moj prijatelj že od | A |
braniti da, kadar hoče?« vpraša suho smehljaje se | Zober. | »Tedaj vas lepo prosim, že zaradi ropota, ki | A |
vedno novih predmetov. »Kaj berete tu?« vpraša | Zober, | ko je Lisec, zastonj njegovega ugovora pričakovaje | A |
Bila je zbirka slovenskih pesmi. | Zober | nekaj časa prebira in nazadnje vpraša: »Imate | A |
nekako veselo zavzet zaradi starčevega zanimanja. | Zober | pregleda vse in potem pravi: »A vendar nove | A |
vas starka še kdaj obišče in se čudi, zakaj | Zober | letos ne prihaja redno svoje seje imevat z njeno | A |
in kdo bi si bil mislil, da je to oni doktor | Zober, | o katerem so bile v Volčjaku tako razne sodbe | A |
Zofa je bila prazna. Doktor | Zober | je bil menda tiho vstal in odšel. Lisec se odpravi | A |
še najbolj potrjeval, sklepala je, da doktor | Zober | pošilja po Lisca. Ona prime dečka za roko in | A |
dolgo govorila. Rada bi bila zvedela, kaj mu | Zober | hoče, ali pravzaprav najrajši bi bila ž njim | A |
Zobra iskat. Med tremi slivami je imel doktor | Zober | privezano svilnato visečo vrvno posteljo in | A |
stol in sedite, da se nekaj pogovoriva,« reče | Zober. | Lisec stori tako. »Včeraj sem nekaj slišal, | A |
jeze. »Prav nič zlega, mirni bodite,« govori | Zober, | kakor da ne bi bil prej nič rekel. »Ali, gospod | A |
« »Niste še,« pade mu | Zober | v besedo.»Vendar me poslušajte, če hočete, če | A |
»Jaz?« vpraša s čudom Lisec ves v ognju. | Zober | se zasmeje nesramno veselo in reče mirno: »Ko | A |
bil dal drug odgovor. Zbogom.« Lisec odide, | Zober | gleda smehljaje se za njim in mrmra: »Pošten | A |
razne misli se mu pode po glavi o tem, kar mu je | Zober | po svoji šegi govoril. Nevoljen je jako. | A |
strahom izprevidel, da je resnica, kar mu je stari | Zober | povedal.V navidezno mirnem in nedolžnem občenju | A |
stopil precej po odhodu naših ljubimcev stari | Zober | s puško na rami in s torbo ob boku, počasno | A |
tudi nimam moči,« pravi Lisec. »Da,« govori | Zober, | »macedonskega Filipa z zlatom otovorjeni osel | A |
A nihče ni pisal, ni Senčarjeva, ni Lina, ni | Zober. | Ti dnevi so bili za Lisca polni muke in dvoma | A |
A kako? | Zober | je pisal sledeče: »Prijatelj!Vi ste osel. | A |
starčevo vzbudil in se zagotovil ali je ‒ doktor | Zober | to ali ne.A iz »tiho« ni mogel vsega posneti | A |
nazaj ozre in Lisca pogleda. Bil je v istini | Zober. | »Kaj vraga? | A |
poznal,« reče Lisec. »Kam se vozite?« vpraša | Zober. | »V Odeso.« | A |
osupnjen zgane. »Kaj me srpo gledate?« pravi | Zober. | »Na mojo vero! | A |
resen jaz nikdar ne lažem!« udari zdaj tudi | Zober | ob mizo, da se mu čaša strklja in vino razlije | A |
glavi šlo kakor bliski, našteval je stari dr. | Zober | hladnokrvno črteže, po katerih naj se ravna | A |
imela, dakle tudi za to slovo.« Rekši, stari | Zober | odide v trebuh ladje dol, kjer so majhne kabine | A |
povečerjala in pri čaši domačega vinca sedela, začne | Zober: | »Jaz sem bil živ dečko, ko sem bil mlad.Dasi | A |
Toda čaša vina je menda poplaknila srd, ker | Zober | nadaljuje: »Ker je odločil se na univerzi to | A |
oči palo, ker ni še nikdar sicer čital imena | Zober. | Radoveden vprašam za list in vidim, da je prodano | A |
ENAINDVAJSETO POGLAVJE Med pripovedovanjem je pil | Zober | tudi prej mnogo, začelo se mu je poznavati kakor | A |
.« »Ha-ha-ha!« zagrohoče se | Zober | zopet v svojem jovialnem glasu. »‚Očetu?’ tega | A |
videl, da ga pito vino premaguje, kar je čutil | Zober | sam in rekel: »Starost, prekleta starost, noge | A |
Naglo stopi v spodnji prostor. | Zober | je trdno spal.Ker si ga po njegovem naročilu | A |
očesom. Izstopi na suho, kmalu ladja odpluje in | Zober | ž njo. Drugi dan se vozi Lisec po Savi navzgor | A |
kaj prehitelo na moji zadnji ekspediciji. Dr. | Zober. | « Mlada žena se zamisli, potem vpraša: »Ivan | A |
zveri, ki sem jih videval v gošči: neresec, | zober | in medojed. Tu naprej so starec Tu in drugi | A |
Evropejcem je npr. prvi povedal, da sta tur in | zober | dve različni živali, in močno razširil njihovo | D |
črhnil niti besede njemu v prid. Tožilka Branka | Zober | Hrastar ne nasprotuje več obrambi, ki želi pred | D |
šli najprej največji: los - največji jelen, | zober | in tur - oba sta največja votloroga.Tur je iztreblje | D |
vlagali predloge za izločitev tožilke Branke | Zober | Hrastar, predsednika senata ter predsednikov | D |
parkljarjev so izginili največji med njimi: | zober, | tur in los. Zadnje "zooarheološke" študije pa | D |
okus, ki malce spominja na cimet. Zubr oz. | zober | je sicer evropski bizon, ki ga je krčenje gozdov | D |
romanih Cvet in sad, Med dvema stoloma in Doktor | Zober | je izobražence tesno povezal z vaškim okoljem | D |
zaradi umora prve stopnje. Pozneje je sodnik | Zober | sodbo porote spremenil v nenaklepni umor in | D |
zaradi umora prve stopnje. Pozneje je sodnik | Zober | sodbo porote spremenil v nenaklepni umor in | D |
Od našega dopisnika Pozneje je sodnik | Zober | sodbo porote spremenil v sodbo za nenaklepni | D |
m, 17. trik, 18. vrvar, 19. Co, 20. ion, 21. | zober, | 22. vos, 23. N(ova) G(orica), 24. vrtič, 25 | D |
duhovnega” življenja, ali bolje rečeno, doktor | Zober | ne kaže nobenega rešpekta do človeškega življenja | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |