Rekši, stari Zober odide v trebuh ladje dol, kjer so majhne kabine za spanje toliko oseb, kolikor se jih v praksi pregovora drži »kdor prej pride, prej melje.« Ko sta potem povečerjala in pri čaši domačega vinca sedela, začne Zober: »Jaz sem bil živ dečko, ko sem bil mlad. Dasi sem bil kmetskega kolena, vendar mi je bilo kmalu lahko mogoče, sleči ono nerodnost in negotovost v obnašanju, ki navadno tudi najtalentiranejše študente iz kmetskih rodovin karakterizira in jim vse življenje ostaje.