Nekaj one iskre, katero je Lisec v Zobrovih očeh videl, ko ga je še neznanca iz svoje sobe podil, švigne iz njegovih oči tudi pri tem spominu. Toda čaša vina je menda poplaknila srd, ker Zober nadaljuje: »Ker je odločil se na univerzi to študirati, kar jaz, namreč medicino, mislil sem, da je to največje prijateljstvo. Jaz sem bil jako zaupljiva duša.