zelena (3.898)

silni Herman. Žabica v zeleni krošnji drevja je	zelena,	a jaz nosim glavo rad na ramah, ne v torbi.	A
črn, tla prstena; prazniško je pospravljena,	zelena	peč v levem kotu se sveti, miza je pogrnjena	A
Soča hití, Kjer vije deróča se Drava, Kjer Mura	zelena	šumí:« »Tam biva naš národ ti zvesti.	A
zvezdic zre v noč, o, in deklic tisóč ima še	zelena	dolina. Le smehljaj se, ljuba Le smehljaj	A
I Kak tiho viješ se, lahnó, krog mesta,	zelena	Krka, kot mladà nevesta krog ženina, ljubo ga	A
dve sti gori v oblakih, da nikdar takih: ena	zelena,	ena rdeča, ena se smeje kakor nobena: lica široka	A
časih ostreljena; ko spet se strelcov truma ji	zelena	prikaže in jo spomni stare rane. Ak prašate	A
vidiš, zemljo svojo: ta ravnina pod teboj	zelena,	bistri viri in šumeče reke, črni gozdi	A
teboj nebó je sinje, ob tebi cvela je pomlád	zelena.	Tedaj pa k zemlji splavajo cvetoči takó	A
‒ Za zimo versti se	zelena	pomlad, Cvet pride iz bersti, iz cveta sad;	A
‒ Ko gledam te,	zelena	njiva! Ki v klasje ti latí gredó, Kaj žalost	A
stala je ob stezi bukev bolna nanjo sedla je	zelena	ptica, žolna. Preperelo skorjo ji je razkljuvala	A
črve vse pobrala. Letos pa je stara bukev vsa	zelena,	gladka in rastljiva, kakor pomlajena. Ptica	A
.. stran 79 . \/ V soncu se koplje ravnina	zelena,	čeznjo razlit je nebeški smehljaj meni se zdi	A
Pač nikjer tak jasno ni nebo in dolina ni tako	zelena	na vsem širnem svetu več nobena a vsaj meni	A
pero najljubšo izmed njih popiše: Okrog nje	zelena	trta je ovita; v nji kraljuje dolga veža kamenita	A
43 . \/ Na kresni večer Na oknih praprot se	zelena	košati med cvetlicami in vsaka hiša okrašena	A
pogledom. V tvojih se zrcalila očeh je vsa	zelena,	sončna pokrajina... V duši mladi vstala mi je	A
rečem: klinc, pešhoja je pol zdravja! Ko je	zelena,	grem čéz kot Elija, pa vidim Andrijo - spet	A
kakor zora, ko pripelje beli dan, da zbudi	zelena	gora se iz težkih nočnih sanj. Da glavé dviguje	A
cvet, čas mladih let. Poglej, obrni se okrog,	zelena	gora, živ je log; povsodi pomladanski cvet vesoljni	A
Ni bilo zaman. Trava ni več	zelena,	ognjena se dviga iz pasti. Stekleni rokavi rek	A
čarodejeve skrite korake. Sem morda vila,	zelena	in modra, pletena z vrbjem v neba svilo. Žalostne	A
Magično luč razseva.	Zelena	okna razsvetljenega brzovlaka na viaduktu.	A
Tam umiri se moj duh. Tiho blagodejna	zelena	je tvoja ljubav kot odsev vodá. H P.	A
Vsi vtisi so zeleni. Tako blagodejno	zelena	in dobra je tvoja ljubav kot zeleni odsevi vode	A
V KVADRATU VRAT ČLOVEK Ograja.	Zelena	ravnina. Nekdo odhaja.	A
Realizem diši po ometu. Na verandi gledam na	zelena	polja. Oblaki nad polji so sivi kakor novembrsko	A
Njeno oko: camera obscura.	Zelena	tajnost. Nate mislim, ki si odšla kot bel labod	A
Dehtenje oči. Ali je trava	zelena?	Človek je bel.	A
...................... 177 Ljuba si, pomlad	zelena	...........................................	A
vas, al′ bo že kmal′ pomlad, al′ bo že skoraj	zelena	pomlad? »Pomlad že prišla bo, k′ tebe na svet	A
draga ljubica! Večno ne boš spala, nova pomlad	zelena	novi cvet bo gnala. Lisička je prav zvita zver	A
moli. . / . / stran 178 . / Ljuba si, pomlad	zelena	Ljuba si, pomlad zelena, vsa lepo si razcvetena	A
Ljuba si, pomlad zelena Ljuba si, pomlad	zelena,	vsa lepo si razcvetena, komaj pa ozeleniš, mladim	A
jaz umrl bom. Cin cin cirin cin, cin ... Oj, ta	zelena	trata, ta bo meni zadnji dom. Oj, tukaj bom	A
Raste mi, raste Raste mi, raste trav′ca	zelena,	gor′ na ti trav′ci hiš′ca stoji. Notri v ti	A
dolga vas. Na sredi te Ljubljan′ce je lip′ca	zelena.	Pod lip′co stoji miza, oj, miza kamnata.	A
96 Prosite, molite 98 Rasti mi, rasti, travca	zelena	99 Ribce po murj′ pvavajo 100 Sarce mö je na	A
bo kaj skor′ pomlad, al′ bo kaj skor′ pomlad,	zelena	pomlad?« »Pomlad že prišla bo, k′ tebe na svet	A
ta mi bo svetila, kadar jaz umrl bom. Oj ta	zelena	trata, to bo meni zadnji dom, oj tukaj bom počival	A
mu kruha, da ga ne bi muha. Dajte mu mleka,	zelena	mu obleka. Došel je, došel po daleki poti, po	A
/ . / stran 99 . / Rasti mi, rasti, travca	zelena	Rasti mi, rasti, travca zelena, gor na tej travci	A
rasti, travca zelena Rasti mi, rasti, travca	zelena,	gor na tej travci hišca stoji. Not v tej hišci	A
Vanja Strle:	Zelena	ptica Virtualna slovenska knjigarna BESeDA	A
breze 43 Vrtoglavo razpiranje 44 Glasba 45	ZELENA	PTICA 46 Zelena ptica 47 Večerna pesem 48 Dlan	A
Vrtoglavo razpiranje 44 Glasba 45 ZELENA PTICA 46	Zelena	ptica 47 Večerna pesem 48 Dlan nizkega neba	A
breza pestuje svobodo. . / . / stran 46 . /	ZELENA	PTICA Zelena ptica Kje si, zelena ptica,	A
46 . / ZELENA PTICA . / . / stran 47 . /	Zelena	ptica Kje si, zelena ptica, v kateri zgodbi	A
. / . / stran 47 . / Zelena ptica Kje si,	zelena	ptica, v kateri zgodbi se skrivaš, se skrivaš	A
pesnice Vanje Strle s pomenljivim naslovom	Zelena	ptica odpira tiste neštete možnosti interpretacije	A
stran 66 . / Mislim, da je pesniška zbirka	Zelena	ptica argument, s katerim se le redkokdo ponaša	A
1 Trinadstropne hišice loči od proge na pol	zelena,	na pol razdrapana gmajnica.Vrvi od kolca do	A
sonce jih je pozlatilo; morje na koncu ulice je	zelena	stara preproga, daleč od brega, med branom in	A
ki je čipkasta kakor hrastovi listi, ki pa ni	zelena,	ko se je drži spolzko in temno blato. »Bi rada	A
dobro posreči, bolj kakor pri oranžni. Ko je	zelena,	se sučejo plesalci za svojimi gostimi sencami	A
dotiku skromnega vala mah zaplava in je rahla	zelena	svilena brada, a se takoj, ko se val odsrka	A
. /\ .. stran 246 . \/ In ko se je njegova	zelena	in se je njena bela tekočina spajala z zmletim	A
zaboje na kolesih. Bila je ura, ko je gosta in	zelena	voda v Kanalu narahlo skodrana med čolni, a	A
Rdeča? si je mislil on. Rdeča ali	zelena	ali modra ali rumena - bodi kakršna koli barva	A
je bilo ozračje zavoda ali hiralnice, in tudi	zelena	travnika sta bila kakor odmerjeno igrišče ali	A
kilometer dolga niti pol kilometra široka. Mehka,	zelena,	lepa dolinica, kakršnih je v resnici najbrž	A
41 .. . \/ . / Pred zidanico je bila	zelena	ravnica.Tam je raslo precej visoko drevo; listje	A
tolmunu. Voda je bila globoka, čista, svetlo	zelena.	In vsa v senci, ker je pri tolmunu rasel nenavadno	A
vijuga potok. Močvirna trava je zdaj še bolj	zelena,	voda pa je skoraj črna...In ob potoku še zmeraj	A
CIRIL KOSMAČ . / . \/ . / pene. Tu je bil mir:	zelena	trava, veter, čisti potoki, oficirske kuhinje	A
razkopavati tlak. Poba sta bila za kramp še preveč	zelena,	zato sta metala kamenje na kup. Zvečer so se	A
neverjetno naglico. Vsako jutro so bili širši,	zelena	barva temnejša.Opazoval sem jih vsak dan, poznal	A
Zunaj je bilo tiho. Samo poslednji list -	zelena	zastava, je vihral v vetru po nevihti.	A
vali nizko v globelih na jug - v morje. Vsa	zelena	je Tolminska dežela, vsa je lepo poraščena.	A
češčena, kjer je molila lipa je	zelena	in v lesu žuboreča voda vira.	A
Šel sem seveda mimo topolov.	Zelena	otava pod njimi je bila gosto posejana z bledo	A
pričarala podobo kadetove domačije: široka,	zelena	dolina, ki se po njej vijuga široka, mirna,	A
dolina, ki se po njej vijuga široka, mirna,	zelena	reka, nad reko je prostrana zelena polica, na	A
široka, mirna, zelena reka, nad reko je prostrana	zelena	polica, na polici pa se med starinskim, košatim	A
Kmalu smo bili na zadnjem ovinku. Kako	zelena	je bila Dolenja Travna, ki se je razgrnila	A
veselimi belimi oblaki. Reka je tekla tiho	zelena	in med zlatim pšeničnim klasjem je cvetel rdeči	A
Sonce živo sije, Idrijca pod mostom je svetlo	zelena,	on pa drvi po mostu, da mu zmanjkuje sape.Naglo	A
dolino, ki je bila kakor velikanska, globoka	zelena	zibel, pokrita s sinjim obokom prosojnega neba	A
večno živo samo življenje. Vse je ena sama širna	zelena	planjava, pokrita z debelim mirom kot z mehko	A
Sonce živo sije, Idrijca pod mostom je svetlo	zelena,	on pa drvi po mostu, da mu zmanjkuje sape.Naglo	A
mila zelenkasta površina. Trava, ptice, park,	zelena	oaza sredi mesta.To je pomlad, začetek poletja	A
obsijan z zadnjimi žarki današnjega sonca.	Zelena	in temna gora se dviguje za njim, žarki, ki	A
zamajale pred očmi. Tu je bil rob, ob njem pot in	zelena	planjava na obeh straneh. Sedel je v vlažno	A
se je pred njegovimi očmi odprla valovita,	zelena,	neznana pokrajina.Kako dolgo je tekel?	A
Spodaj je cesta, vijuga se po dolini, na levi je	zelena	in bela gmota Pohorja, na desni bela in siva	A
Spodaj je cesta, vijuga se po dolini, na levi je	zelena	in bela gmota Pohorja, na desno bela in siva	A
fakultete, vedel je, da ga takoj za vogalom čaka	zelena	livada, ki se razteza daleč tja do zgradbe,	A
gre k civilni obleki in belim nogavicam ali	zelena	k beli uniformi in sablji, nerodno opletajoči	A
ni Poljska, Dobrava je samo široka svetla in	zelena	dolina, obrobljena s temno zelenimi gozdovi	A
jim ga je postavila na pult brez besed. Vsa	zelena	je stala tam zadaj in pogledovala proti vratom	A
sliko z vilami, nekje na zeleni livadi so, ostra	zelena	barva, ob jezeru, ki se zliva čez travo.Zdi	A
je že za menoj in še zmeraj tečem, drevesa so	zelena,	nikjer še nobene utrujenosti, ne hiteti, opazovati	A
zelenih gor, gore so sive in bele, voda ni	zelena,	zelenih debel in krošenj, zelenih mušnic, zelenih	A
prameni sončne svetlobe, skozi katero je bliskala	zelena	in žolta pokrajina.Tu so bile ilirske gomile	A
usujejo čez cesto, kadar se na steklu zasveti	zelena	luč s pešcem, ki ima razkrečene roke in noge	A
bi moralo biti, po njegovem, zeleno. Kajti	zelena	je prava domovinska barva gričev in travnikov	A
mostom črna. Samo pozimi, je rekel, drugače je	zelena	in tudi nebo mora biti zeleno.Ta domislek mu	A
okno, ki gleda na trg, pada v zatemnjen prostor	zelena	svetloba, odsev zelenih dreves na obronku hriba	A
blok A in oba ostala bloka in smodila se bo	zelena	travain koruzni štrclji s pritlikavci vred.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani