vanjo (9.168)

stran: Dobro se je odrezala! Človek se mora	vanjo	zaljubiti, da bi se ne hotel.K Nežki.	A
rameni in potegne konzervo k sebi. Zasadi odpirač	vanjo.	FRANC ga nekaj časa molče gleda, potem	A
zelenko. Nazadnje jo dvigne proti nebu in pogleda	vanjo:	E, dobra jim je ‒ pijancem.Nato odide spet	A
si zakrije oči in omahne ob steno z obrazom	vanjo:	Vse je izgubljeno. URH proti žganjarni,	A
táko, kot sem jaz ‒ brisačo, da se obrišete	vanjo.	Zato pa nôsi križ, ki si ga zadel.	A
strasti, ki se je končala s smrtjo vseh treh	vanjo	usodno zapletenih.Res, le kako je moglo biti	A
boleč in skrivnosten, nato globoka tišina.	Vanjo	kakor naravna katastrofa udari hrupno pijansko	A
bi si človek mislil, koliko se je prikradlo	vanjo	plevela in ljuljke - Bog sam vedi odkod!	A
zadovoljen. Gre proti domači sobi, govori	vanjo:	Hana, pokliči Nino dol!- Se vrne.	A
bogatega pohištva, kakor da se je bil zvrnil	vanjo	tovoren voz; velik divan, mehki stoli, ogledala	A
nič drugega kot politika. Odkar se je spustil	vanjo,	ne zanima ga nobena druga stvar več ...Prej je	A
Izmisli si kakšno stvar in plane z obrazom	vanjo.	MAKOVKA: Po kavi lahko odideš, Pavla, če	A
Pavli ... STRNÉN: Zdí se mu, da je zaljubljen	vanjo,	- kar ni čisto nič res ...Njegova sentimentalnost	A
Kaj pa imaš od te politike, da si takó zakopan	vanjo?	Samó vznemirja te, da postaneš dolgočasen in	A
njegovega obraza knjigi: lepota slast je napisala	vanjo;	in opazuj potez mu ljubeznivost, ki druga drugi	A
to se pravi, iz ljubezni - ki si pogreznjen	vanjo	do ušes.Naprej tedaj, saj svetimo že dnevu!	A
ljudi pri miru?! Grudnovka je vaša ženska,	vanjo	se zaljubite!Zakaj se ne zaljubite vanjo?	A
vanjo se zaljubite! Zakaj se ne zaljubite	vanjo?	GORNIK jako začuden: Ali, prosim vas -	A
To ga je razjarilo. On je namreč	vanjo	zaljubljen. GORNIK ljut: Ali kaj morem	A
odprl. On mora pastirje slovenskega ljudstva	vanjo	pognati; kadar nam te izroči, razkropimo čredo	A
pa tem nevarnejše, da se grof Fridrih zaljubi	vanjo,	ki je že oženjen, ko bi deklica vendar prav	A
Reci! (Vsi strme nepremično	vanjo.	Čudna groza gre od nje.	A
/ Pesem nas spremlja v zemskem življenju,	vanjo	izlivamo radost, bolest, v upanju, strahu, veselju	A
globini krasno mesto, sredi mesta katedrala.	Vanjo	lepo je nevesto živa družba pripeljala. Dom	A
Ná mi tu kito, ná za spominek!	Vanjo	so rože tri mi povite: Prva je roža lep rožmarinek	A
néba; šele v pokóji tihem hladne hiše, ki pelje	vanjo	temna pot pogreba; počije, smrt mu čela pot	A
posteljo postlano v črni jami, v kateri spi, kdor	vanjo	spat se vleže, de glasni hrup nadlog ga ne predrami	A
zemlji jo neposvečeni. Črno krsto položijo	vanjo.	Ne potoči nikdo solze nanjo.	A
brezupna; in níkdar več ne posije solnce	vanjo.	Roke črne in ledene segajo iz dnà nočí	A
brezupna, -- in nikdár več ne posíje sonce	vanjo.	Roke črne in ledéne ségajo iz dnà nočí	A
si jaz pipo bom, kovano, lepo pipo, al s hišo	vanjo	vrezano, al pa s košato lipo. In v dolgih dnevih	A
je noč in dan odprta črna jama če povsod! še	vanjo	našla pot bom - sama! Grob Grob.	A
prestrezam si kapljice zlate, drobcene bisere	vanjo	lovim. V soncu se koplje ravnina zelena, čeznjo	A
Kuhinja je črna, izba je prostrana; kadar hočem,	vanjo	stopim nepozvana. Zraven izbe kamrica je svetla	A
Ob iztoku Po ravnini se zaspana vije reka;	vanjo	se vesel planinski vir izteka. Rogajo se mu	A
in drobna kot martinčkovo srce. Legel sem	vanjo,	ne da bi zaslutil, da je v naslednjem hipu več	A
zemlji konča tako, da človek leže na njo ali	vanjo:	oboje je pozabljenje prvo varljivo, drugo popolno	A
Jutro na Krasu Sam grem po dolini kraški, kadar	vanjo	jutro sije in se morje zdrave sile v mlado dušo	A
sviloprejkastem kokonu, zapredku. Svet sicer vdira	vanjo	in bodoči pesniški metulj pred vzletom iz tega	A
Igri se preda, jo živi in nas s pesmico povabi	vanjo.	Zbirka se začne z igro in vabilom v omamo: Za	A
čaka nas sreča in kolikokrat mimo nas, čeprav	vanjo	zremo, odpelje se speča, ker zanjo še ni pravi	A
. / PLAČILO ZA SREČO Oči vseh nas roteče	vanjo	zrejo, bolj, kot so solzne in proseče, hitreje	A
privije, si hlad dotika izborijo. Pogled mi	vanjo	preleti spominov globočine, preroka krogle ni	A
Nocoj mu skuhajte skodelo dobre kave in curnite	vanjo	pol merice tropinovca. Če ga bo žejalo, mu	A
Gospodinja je prinesla iz kuhinje ostanek kave,	vanjo	sem vlil še konjaka in mu velel: »Srebni!«	A
prizor. Ko se je soba izpraznila, sem stopil	vanjo	in na bližnjem oknu odstranil zaveso in ga odprl	A
izvoru, zato sem curnil nekoliko vinskega žganja	vanjo.	»Botra, dvignite bolnico nekoliko višje in jo	A
majhne hišice, pokrite s skodljami. Starec ni šel	vanjo	skozi vrata od spredaj, ampak je zavil na stran	A
čutarice čašo mrzle kave, prijatelj je curnil	vanjo	še nekaj žganja.Kmalu mi je bila duša privezana	A
iz hiše skrbi mnogo lažji, kakor sem prišel	vanjo.	Drugi dan sem našel prijatelja že v naslanjaču	A
Janez se nasloni na grablje in se zagleda	vanjo,	sprhutavajočo samopašno.Z robcem si obriše prsi	A
bil povedal Toni - kar tako brez resnične vere	vanjo;	a že v naslednjem hipu se mu ni več zdela čisto	A
A kaj hoče Katri? Pa se ni nazadnje	vanjo	-? Janez poveša glavo; žlica mu leži	A
nasajen: »Povej, da je ista pot iz hiše kakor	vanjo!	Med pijanci ne posedam.«	A
Kar je res.« A obraz strogega kipa je uprt	vanjo.	»Kaj si jim rekla?«	A
podobni možem, ki so zažgali veliko hišo, takó da	vanjo	zdaj ne more več priti Miklavž, kakor lani.	A
nič, podzemeljska luknja pa kot bi treščilo	vanjo.	Kako naj ona vé, če stoji za bankom, da je poslal	A
mrtvašnice in množica se je vlila kakor povodenj	vanjo.	Tisti hip je bil spet med svojimi ljudmi, spet	A
Najrajši bi bila odvedla mamo stran. A silili so	vanjo:	»Pij, pij!« Ona pa je čakala na vlak.	A
pogledom starke, ki je z bližnje postelje upirala	vanjo	svoje srepe oči. »No, nunca,« ji je mehko rekla	A
starki na sosednji postelji, ki je stekleno zrla	vanjo.	»Ali je mrtva?«	A
zakotni vasi, ki so jo izpraznili, preden se bo	vanjo	vlila lava.Vendar je bilo aprilsko sonce (namesto	A
odkašljal, se je olajšal v plahto, in ko so ga potem	vanjo	zavitega nesli v voz ob lokomotivi, je bil konec	A
kolo . /\ .. stran 134 . \/ no sani in laja	vanjo.	Ko jih je tiha noč nekoliko pomirila, so se začeli	A
kot Rafaelova Madona in smo bili vsi zagledani	vanjo.	A slovenski ljudje smo preveč zanikrni, da bi	A
je, če bi potem znal gledati nanjo, gledati	vanjo	s filmskim očesom.No, človeku je vse mogoče	A
prišlo nekaj solz rumenkaste smole, potisnil	vanjo	gazo, namočeno v rivanolu, in jo obvezal s papirnatim	A
doline, iz Postojne in Istre, ker prihajajo	vanjo	po naboje.Puške in samokrese ima v izložbi,	A
prišli dve kaplji rumenkaste smole, potisnil	vanjo	gazo, namočeno v rivanolu, in jo obvezal s papirnatim	A
Samo tišina in barve pa njena igra, ki se on	vanjo	loví in jo razpihava s svojim zadržanim in skoraj	A
razmajati skalo, a le na videz se upira z vso močjo	vanjo;	in v očeh se ji utrinja radost, ker se on prav	A
ostrimi ogli čepela na odprtini. Se upreti	vanjo?	Ne, ne, samo zasukati jo, samo za ped odriniti	A
zaljubljenec. Saj menda sem prav zares zaljubljen	vanjo,	je pomislil, in to že toliko let.Še iz predvojnih	A
tedaj nenadoma rekla. Ustavil se je in se zazrl	vanjo.	Ni grda, a pači usta.	A
Seveda je imel zmeraj s sabo tudi skicirko, da je	vanjo	posnel stavbarske zanimivosti, še posebej pa	A
na pol prisrčno vabilo. Od nekod se povrača	vanjo	prejšnje dekle s porednimi očmi, je pomislil	A
prikimala z glavo. Za trenutek se je zastrmel	vanjo,	in videti je bilo, da je Luciana ukrotila vzgib	A
njegov pogled je bil mirno, a zaskrbljeno uprt	vanjo,	tako da so nji kakor same po sebi nalahko vzdrhtele	A
se je v lepem loku pognal iz trave in skočil	vanjo.	Voda se je počasi umirila in na zelenkasti gladini	A
Justina. Temnikarica se je zdrznila in uprla	vanjo	svoj pogled. »Kam pa naj bi šel?« se	A
nenadoma je skozi razpoke njenega srca udarila	vanjo	tista nerazumljiva velika sila, ki ji je bila	A
Temnikarica. - Molčite! - se je živčno zadrl	vanjo.	- Povejte, če ste sami!	A
sekiro, ki jo je tiščal pod pazduho. Pokazala je	vanjo	s prstom in vprašala: - Ali so te povišali	A
kakor sneg v večernem soncu. Zamaknil se je	vanjo	- in sam ni vedel, kdaj se je ajda res spremenila	A
voda se ni oglasila. Začudeno se je zastrmel	vanjo	in strmel še potem, ko je že zdavnaj pozabil	A
potrebna in zato je hišo kupila ter se naselila	vanjo	z vsemi svojimi cesarsko‐kraljevimi ostanki	A
zliva v njo Tolminka. Pri Sv. Luciji pripodita	vanjo	svoje valove še Idrijca in Bača.In Soča se potem	A
kovač našel na cesti črno nogavico, ki sta bila	vanjo	všita dva smrekova češarka. »Aha, to	A
pustili vzeti s seboj, da bi se kedaj lahko zjokal	vanjo.	-----	A
čudnim veseljem in ognjem, se je mati vrgla	vanjo.	Zravnala se je, da jo je veter objemal vso.	A
Obrekarjevega življenja. Zato nisem maral siliti	vanjo.	Gledal sem po dolini in razmišljal o življenju	A
potegnil izza omare prastaro lovsko puško, pihnil	vanjo,	jo nabil in se že po prstih vrnil iz hiše.	A
ostra navpična čer. Še tisti hip sem butnil	vanjo.	Moja mirna in čista sreča se je razburkala in	A
dekletcem. Saj nisem bil nikdar zaljubljen	vanjo!	Sklenil sem, da ne bom več razmišljal o njej	A
vabljivo rumenkasto belino, da se bo nehote ozrl	vanjo	ter jo za hip užival s pomirjajočim užitkom	A
odskočila, ker je dobro vedela, da ga bo pihnil	vanjo.	Vrgla je kiti na hrbet in stekla v hišo.	A
- Ne rogovili! - je siknil	vanjo.	- Zakaj se pa skrivaš? -	A
med okroglim prodnim kamenjem. Zamaknil se je	vanjo	z obupom in sovraštvom. Pob je trznil	A
iz surovih desk zbil knjižno polico in zložil	vanjo	svoje knjige.Ko je bilo vse pripravljeno, je	A
čeprav ni vedel, zakaj, in nikdar več ni silil	vanjo	s tistim vprašanjem.Pa tudi razmišljal ni nikdar	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani