nova beseda iz Slovenije
poživinjen. BLAŽENKA: Ja, zgodaj se je treba | učiti. | HUTTER: Tehnično je dobro izpeljano. | A |
mestih latinsko in nemško, v farah pa slovensko | učiti | pisati in brati ... KLOMBNER: To, praviš | A |
na dogmatična vprašanja ali nas mislite tukaj | učiti? | (zapisnikarju) Napišite ne ... to se pravi | A |
našega življenja. KOREN Oh, kako lepo znate vi | učiti, | dobri gospod Korun!Vaše besede so kakor olje | A |
kakor s hlapcem!“ ”Z mečem, Juda, hočem te | učiti, | da mi nisi vzrasel do raména.“ ”Kleti | A |
tvojem ko osvétil si se z besnim srdom ... In | učiti | hočeš ti ljubezen? Ako svet ni tebe spreobrnil | A |
smeje sam Germovnik. Veliko mora sam se prej | učiti, | kdor hoče pisati »naučni slovnik«; oj slavni | A |
nalogo. . /\ .. stran 69 . \/ Šolarčki so in | učiti | se morajo. Takó se učijo, da je najznamenitejši | A |
ker one bodo nekoč matere in bodo zato morale | učiti | svoje otroke, da so granate, topovi in krematoriji | A |
se jim zato mora vsak resničen človek upreti; | učiti | bi morale svoje otroke, da ni drugega greha | A |
- Zdaj sploh ne. Toda če se ne moreš | učiti | zaradi sebe, uči se zaradi mame, ker si ji obljubil | A |
v knjigo, ki je odprta ležala pred njim. - | Učiti | se, se pravi sedeti, dragi moj dečko! ...Tako | A |
ne moti, - se je oglasil oče. - Pob se mora | učiti. | Drugi teden pojde k izpitom. | A |
tisto zoprno pesem, ki se je Venček ni maral | učiti | v šoli: »Giovinezza! Giovinezza | A |
tisto zoprno pesem, ki se je Venček ni maral | učiti | v šoli: »Giovinezza! Giovinez | A |
nista nikogar ničesar učili, kakor me je hotela | učiti | Leonca, najmanj bi ga hoteli učiti živeti. | A |
je hotela učiti Leonca, najmanj bi ga hoteli | učiti | živeti. Onidve sta živeli. | A |
obale: ta me je res hotela naučiti življenja. | Učiti | se življenja, je to mogoče? Leonca je vse | A |
Prekleto, pomislil sem, da bi se človek res moral | učiti | življenja, od vsega začetka.In to ni prav lahko | A |
njene zmeraj znova začudene pasje, psičje oči. | Učiti | se moraš, je rekla, ko sem se vrnil s tridnevne | A |
najvišjo raven; mlade vojake, ki bi jih moral | učiti | intendantskih veščin, so nemudoma odpeljali | A |
je začel skrivnostno namigovati in ga zaupno | učiti, | kako je ta reč s sv. Miklavžem; on da že ve | A |
v šoli; samo poslušati bo treba in paziti in | učiti | se. Pridne učence ima tudi učitelj rad.« | A |
pravim, da je prav tako. Mlad se mora človek dela | učiti; | ali boš starega osla učil?In to pravijo, koliko | A |
je jezil proti domu, da ga hoče značajnosti | učiti | človek, ki se je dal z eno ubogo večerjo podkupiti | A |
Korbin tako strokovnjaško in hotel celo njega | učiti. | Presenetilo pa je Ivana še nekaj drugega. | A |
nasloni na mizo in zadremlje. Miško je pa jel | učiti | Mohorja po madžarski šteti in naučil ga je do | A |
željam in neke pomladi, jaz sem se jel ravno abc | učiti, | vrgli so mati iz vrta vse rože in vse korenike | A |
vajenca pa sem malo pozabil, da nekaterih ne moreš | učiti | niti dveh reči obenem.Čeprav, mojster Vavroš | A |
zapovedim ni bil podvržen. Zato mu je bilo lahko | učiti, | da se po hudičevem vplivu skisa včasih moško | A |
pišemo zanje, ampak za mladi zarod, ki se mora | učiti. | Trudimo se zanamcem v korist, da bi oni dovršili | A |
učiš otroke, a pri nas v Piliću jih nisi smel | učiti! | « Jovica je ostrmel, spoznavši dečka. | A |
mladina; sami si ga moramo netiti, mladino pa | učiti, | kako se naj uči in pripravlja, pripravlja, pravim | A |
v zgodovino in bi se morala še deca v šolah | učiti | o Butalcih. To je bilo tiste dni, ko je Turek | A |
pustila. Ono delo znam, tukaj se moram vsega šele | učiti | ...« | A |
prebivalstvo zavezano, posameznemu uradniku na čast | učiti | se tujega jezika?Kaj?« | A |
ubogati me moraš, drugače ‒ že veš! In pridno se | učiti! | Če mi ne prineseš domov lepega naznanila ‒ gorje | A |
dejali, da gremo o mraku domov; moram se še | učiti | za jutri.« »O jej,« se je namrdnil Stanko in | A |
tukaj ostani, boš videl!« »Ko se pa moram še | učiti! | « je ugovarjal Tonček. »Kako si neumen!« ga je | A |
je z novo svojo taktiko in z novimi metodami. | Učiti | se moramo od gospoda Radića.Njegova taktika | A |
ljubi glasbo, posebno tisto, ki se je ni treba | učiti. | Pa je v najpolnejši meri razumela željo gospodina | A |
pa rekla: »Človek se mora v življenju vedno | učiti. | «‒ »Celo nošnje prvih čevljev,« sem dodal teti | A |
posebno slovesno. »V tem razredu se začnemo | učiti | tudi nemščine.S samo slovenščino ne prideš daleč | A |
Kmalu jih pelje tudi na sprehod. Začne jih | učiti, | kako je treba loviti miško, pokaže jim, kje | A |
Zaradi tolike nadarjenosti sem ga začel še dalje | učiti. | Za jed je moral prositi. | A |
da so sedli takoj k obedu, ko sta se nehala | učiti. | Pri mizi je vladalo izredno živahno | A |
zoprnega jezika, nemščine, tako ali tako ne morem | učiti, | še najmanj sama, ob goli pusti knjigi, v kateri | A |
skupaj, izvzemši ure, ko se je moral Žak doma | učiti | in se pripravljati za svoj poznejši plemiški | A |
strokovnimi knjigami, se je začel izven šolskega pouka | učiti | nemščine, in učitelj Urbančič mu je rade volje | A |
so jo ljubili poetje. Bolj pridno se moram | učiti; | začetek ni bil slab, ampak takoj so me zmotili | A |
mi, da gleda navzkriž in tudi nos je čuden. | Učiti | bi se moral!Zakaj pa si zapustil šolo?“ | A |
nedeljsko zabavo!“ ”Toda prej se bo treba kaj | učiti! | Lavrín, ali imajo vaši otroci sploh kaj talenta | A |
romar nekoč. Tudi smejati se ne sme in tudi | učiti | se ne smé drugega nič, nego tisto, kar je napisano | A |
atisnjenimi očmi? ... Glej, ali te ni sram, da te moram | učiti, | kako govori spodoben človek z žensko, ki jo | A |
kodoželjno. ”No, zdaj mislite poleg mladih še stare | učiti? | Kdaj pa boste začeli pri meni? | A |
in zdaj ste se začeli celo mešati med ljudi, | učiti | jih, Bog vedi kaj, naročavati časopise, ki je | A |
mlada je še in neumna, vsega jo bo treba še | učiti. | “ Postal je še malo, povohal je in je šel | A |
bilo vse na čelu zapisano. Brati nisem mogel, | učiti | se nisem maral.Sobota je bila, ni bilo treba | A |
O! Tako lepo je | učiti. | « »Lepo!« je odvrnila skoraj hladno prednica | A |
h gospé materi in jo prosila, naj ji dovoli | učiti | vsaj nekaj ur na teden.Tako je tudi storila | A |
Iskal je na tujčevem licu in ni videl. Hotel je | učiti, | pa je začel karati samega sebe, ljuto divje | A |
Menili so, da kot tolminski kaplan pač mora tako | učiti, | kakor uči: cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu | A |
brez atove pomoči. »No, če te ne bo treba | učiti | ‘puhštabov’, te bom pa za protiuslugo pestoval | A |
pogledali iz gnezda in se začeli s pomočjo staršev | učiti | letati.Vsi štirje so odraščali v lepo raščene | A |
poravnava in Janezek je obljubil, da se hoče | učiti, | če mu prinese sestra Marička kos belega kruha | A |
drugod.« »Da,« se je tudi Linhart vtikal, » | učiti | bi se bili morali ex Sacra scriptura, ex traditione | A |
goreče pritegoval, »saj nam je naloga, delati in | učiti. | Bogu smo dolžni in svoji vesti, da mladine nikjer | A |
Meniha sta, na sveto pismo učena, ne moreš ju | učiti | ti, kaj je prav!« »Da, tako je po pravici govoriti | A |
nevarnostih. Skrbi lepo za fantiča in ne pozabi ju | učiti | Boga poznati, njega moliti in mu služiti, da | A |
neusmiljeni mož hišo vzel; nič se ne bova mogla več | učiti. | Kdo nam bo kaj dal, kdo nam bo kaj pomagal? | A |
Poslušaj me, stopi v deseto šolo, hiti se | učiti | duhovske učenosti, z vsem boš preskrbljen, karkoli | A |
bil nič več nejevoljen na Risa. Pričel ga je | učiti. | Razložil mu je, da je šla zjutraj tropa losov | A |
hotel samo resnobne in koristne reči brati in | učiti | se jih, lepoznanske in prijetne umetnosti pa | A |
končano. Razen tega, da se je hotel od njega | učiti, | kar se tiče znanstva, misli o človeškem življenju | A |
človeškem življenju in sploh česar se še more | učiti | mlajši od starejšega, manj izveden od bolj izkušenega | A |
postavil, da boste videli, da je res neumno otroke | učiti | branja, pisanja in vrag vé, kakove cóprnije | A |
bode ostala skrivnost samo moja in njena. Ali | učiti | se hočem iz vseh moči.Morda mi boste glava | A |
svoj gospodar. Jaz moram sam sebe in druge | učiti, | če hočem kaj veljati kdaj na svetu in če hočem | A |
»Ali ste vi tisti, ki zna gosposke otroke | učiti | in ki ga za Kvasa kregajo?« vpraša Krjavelj | A |
tudi šola, kadar je imel gospod Krševan koga | učiti. | »Nu, saj sem vedel, kam pes taco moli,« mrmral | A |
seboj. Videli bi bili, kako znam jaz lopove | učiti | strah poznavati.Ha, ha, ha! | A |
je pa Meškotlu pokazati, da ga je volja vsega | učiti | se, kar je njegovemu zetu treba; zato je zvesto | A |
kloštru sam svoj in trmoglav; ni se hotel tega | učiti, | kar so mu velevali.Tudi molitev mu je bila malo | A |
bi tako ali tako ne razumel, zakaj se moram | učiti | brati.« Koraček mu je najprej povedal, kako | A |
delaj zmerom očetu po volji, napak te on ne more | učiti. | « »Možiti se me ne silite,« šepeče dekle | A |
količkaj mogel, moral se je v orožju uriti in | učiti | kakor vojaški novak, vendar plačila ni bilo | A |
razumeli so me lahko. In ker sem bil jaz voljen | učiti | se litovskega jezika, da bi mogel tudi z drugimi | A |
guvernanta se hoče v istini slovenskega jezika | učiti | ‒ jaz pa nimam ‒ sram naj me bo ‒ nobene slovnice | A |
milostiva, kako so me hoteli slovenskega jezika | učiti? | « »To menda še vedno hočejo!« odgovori malo zbadljivo | A |
trem gospodičnam! Kako hvaležno, takega moža | učiti | občevanja z ženskami!« Glasen smeh je | A |
debelo laganje.« »To ti je ravno koristno: | učiti | se občevati z neprijetnim človekom in vedno | A |
rabile reformaciji in nasprotni reformaciji. | Učiti | slovenski jezik, izobraževati ga, temelj stavljati | A |
se veseli že dolgo naprej. Vsak deček se mora | učiti, | dokler ni sposoben za svoj posel; uči se tega | A |
ter zabredli v nasprotno skrajnost. Lepo se da | učiti | zmernost: ‚Sustine et abstine’, t. j. pokorščina | A |
za blagor vas in vaših otrok kakor jaz sam. | Učiti | ga hočem, da postane vreden vaše ljubezni in | A |
. / stran 23 . / »Koliko si moral, sirota, | učiti | se in truditi, da si prišel do tega visokega | A |
vendar se sili spolnjevati težke svoje dolžnosti, | učiti, | zrejati mladino, katera se slednjič igra z njim | A |
bi si ga bil izvolil. Živeti med ljudstvom, | učiti, | voditi ga z besedo in zgledom, z njim čutiti | A |
»Kaj? Plesati, plesati vas bi bilo šele | učiti | treba?Ženin hočete biti in plesati ne znate | A |
Čemu neki? Za kruh se mu ni bilo | učiti; | oče mu je bil zapustil lepo premoženje, ki se | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |