Nekoliko časa molčita oba, potem povzame gospod Mirodolski zopet besedo: »Lep je duhovski stan; jaz sam sem bil že blizu nekdaj, da bi si ga bil izvolil. Živeti med ljudstvom, učiti, voditi ga z besedo in zgledom, z njim čutiti vse njegove potrebe, z njim veseliti se in žalovati: kaj lepšega si more želeti človek na svetu! Ni mi treba iskati zgleda daleč okrog.