studenec (503)

Nature mati, zemlja, je njen grob, in grob je bil	studenec	ji življenja.Otroci mnogoteri, porojeni iz njé	A
moliti in Bogú služiti! Izpod skale tam šumljá	studenec,	Solus tiho moli rožni venec; Vrh nad glavoj	A
sedaj edine. Ljubezen ta nesamopridna, kot živ	studenec,	nikdar plitev, ljubezen čista, nezavidna življenja	A
-- -- X. ČISTI	STUDENEC	Rodíl se v sréče mi je dnévih, ko zíbal	A
na vzhod vrnilo se je solnce v zori, kedáj	studenec	bistri v temni gori obrnil hitre vale je	A
je in hrastom listje, korak pa v njem šumi,	studenec	mrzel ves in tih in čist je, a k srcu polje	A
je in hrastom listje, korak pa v njem šumi,	studenec	mrzef ves in tih in čist je, a k srcu polje	A
v vrtove vsipal zlati maj cvetlice, šumljal	studenec	biserno blesteč vsem drugim - meni pa nikoli	A
ptice ′z kraja v kraj in hvalijo svoj gozd.	Studenec	iz skalin kipi, vrši tja v temni gozd. Po drevju	A
Kdor z menoj občuje ...	Studenec	je ohranil mik sanjavi ... Na prsih bom njegovih	A
izročilo vnel dvoriščni grob in hlevski črni škaf.	Studenec	je ohranil mik sanjavi, prebodle so ga v sanjah	A
Rezi pomagaj! Drva ji nosi in po vodo hodi na	studenec!	« Vrnil sem se domov, kamor je že prispela Reza	A
podoba ljubezni, vir klitja in rasti? Če pa je	studenec	klitja, potem ne more zagovarjati pogube. Hodila	A
videti. . / . / stran 423 . / 46 Je mar	studenec	v istem izviru sladek in grenek?Je mogoče, da	A
velikih praznih prsih kakor kovaška kladiva...	Studenec	je v istem izviru sladek in grenek.Gorje mu	A
vejevje se strme spet nad njim. Na dnu šumlja	studenec,	ki ne zamrzne nikdar in o katerem Premec trdi	A
Skoraj sredi pota od Pečarja sem je velik	studenec,	iz katerega je napeljana voda na korito.Ta studenec	A
iz katerega je napeljana voda na korito. Ta	studenec	tudi v največji suši ne usahne, in Pečar in	A
gasil, naloži polovnjak na voz in gre z voli na	studenec.	Tam natoči in hoče peljati domov.	A
da dosti sadja in poleti prijetno senco. Naš	studenec	je boljši, ker nima tako mehke vode kakor vaš	A
noči je prečula Mana ob mrtvaški postelji, in	studenec	solza je usihal v upadlih očeh.Ko pa je bil	A
oddahnil načelnik, ko je pripeljal siromaka na	Studenec.	Nekaj zaupnih besed je spregovoril z zdravnikom	A
nož in kakor srna skoči od mize po bregu na	studenec,	ureže vejico z grma in hoče nazaj.Naenkrat se	A
Nekje v mraku je žuborela voda. Najverjetneje	studenec.	Ali pa kak nejak potoček.	A
poslopja, bo dobra za konja, za piti hodimo pa na	studenec	na travnik.Pri nas bomo vama postregli, s čimer	A
oblast posegla vmes in tak fižol vtaknila na	Studenec.	Ali da bi bil fižolov cvet goden za možitev	A
Poljano, ondu, kjer so zajeli vodovod, izvira	studenec	‒ prečudno ima lastnost, toda jo prikrivajo	A
prikrivajo svetu, ker bi jim vzela kredit. Imenovani	studenec	ima namreč alkohol v sebi!En odstotek alkohola	A
En odstotek alkohola! Da bi kar naravnost ta	studenec	prekuhavali v žganje, tega se Kurji Poljanci	A
potem iz onega studenca. Kaj ga ne bi, ko ima	studenec	alkohol v sebi, en odstotek, pravijo, da ga	A
osramočen odkrevljal z bojišča. Med potjo je poiskal	studenec	in pil na vse pretege; boj ga je strašno užejal	A
za roč. »Ne burjaj, saj niti ne veš, kje je	studenec,	« ji je Hudournik potegnil kanglo iz rok in šel	A
Rebernico izvira izpod poševne skale zelo močan	studenec.	Bržkone je ta privabil prve vaščane, da so si	A
zajemajo vojaki dalje. Miholka prosi in kaže na	studenec	200 korakov pod klancem.Vojaki se ji režejo	A
je prizanašal in me večkrat poslal na daljni	studenec	z vrčem po vodo.Dobro sem čutil, da mi je ukazal	A
samo v tisti zeleni dolini, ki se vije, skrit	studenec	ljubljanske ravni, od Podlipe in pod strmim	A
nenadoma bi prikipele izpod cvetja, grenak	studenec	...Kaj naše razočaranje starcev, kaj naše spoznanje	A
sem to grdo stvar in sem pomislil: kje njen	studenec?	Ni treba premišljevati dolgo, samo gledati je	A
žegnane vode vse modrosti in vsega življenja	studenec	in ki mu je neumnost nedotakljiva, zato ker	A
”Moža imaš, lepega, blagega, ljubezni večen	studenec.	O, bojim se, da nikoli ne bom okusila take čiste	A
ni naposled umolknila, kakor polagoma usahne	studenec	v pesku. ”Ne razumem vas, gospodična.	A
mu ustna palila. Izpod skale ga je pozdravil	studenec:	”Nagni se in pij!“	A
gospod skončal svoj govor, kajti kakor ponižen	studenec	v morju, tako se je izgubil njegov glasek v	A
sladkosti je privrela bolest; izlila se je -	studenec	med lokami - pod soncem; in še sama je bila	A
ogenj, pokojno so tekle in jasne so bile kakor	studenec.	Tako je prišla tista noč, kakor da bi bila od	A
sem jih tolikokrat poljubil in ki so mi bile	studenec	vseh posvetnih sladkosti; zbogom, bela lica	A
Ob robu kotline se je prikazoval smaragden	studenec,	ki se je polglasno šepetaje takoj spet izgubljal	A
velikimi, neumnimi očmi in stresal z ušesi;	studenec	je šepetal med mahovjem z libelami in metulji	A
jarki, je pricurljal iz kakšnega kota umazan	studenec	in se takoj zopet izgubil tiho med peskom in	A
poti, se je rodila ljubezen, blagoslovljeni	studenec	vsega življenja in nehanja; tam, ob tolmunu	A
ozka dolina in iz hriba, pod vasjó, je izviral	studenec,	ki je namakal v dolini poljá in travnike ter	A
angel dotaknil njenega srca; bilo je čisto kakor	studenec.	O mraku se je Maren vrnil in kmalu so prihajali	A
videlo vse od začetka do konca; in to srce samo,	studenec	veselja in hrepenenja, je občutilo težko bolest	A
o hlapcih, ne o krvi in ne o solzah. Noetov	studenec	je žuborel in šumljal iz steklenice v kozarec	A
naokoli se pasejo ovce, spodaj se blešči srebrn	studenec,	vso pokrajino pa obseva milo večerno sonce.	A
tisto življenje, bodi si kakršnokoli, ali čist	studenec,	ali žabja mlaka.Nič ”iskanja“ več, nič spominov	A
gladú pa je bil vajen. Kraj poti je curljal	studenec	iz lesene cevi v korito, ki je bilo polno do	A
opojno šumenje, kakor da pada nekje v daljavi	studenec	po skalovju.Hrepenel sem po njem, zakopan pri	A
vse straní ter se izgubljale v listje, kakor	studenec,	ki usahne nenadoma v pesku.Tam sem hodil in	A
otroške oči. V tistih lačnih otroških očeh je	studenec	nevarnosti ...Čemu veliko premišljanja?	A
angeli. Ob tej uri je bila njena duša kakor	studenec	in nič bridkosti ni bilo v njej. Hlapec je	A
Otroško je bilo, ali bilo je obenem čisti	studenec,	ki je zajemal iz njega moči za trpljenje, za	A
”Več nego ljubezen. V	studenec	se je pogledal človek in je videl, da je čist	A
je vse jasno pred nama, kakor da bi gledala v	studenec.	Kaj bi bilo treba strahu in bolesti, ko je vse	A
kako bi jo zavrgel, dolino šentflorjansko? Ti	studenec	vseh mojih sanj in vsega mojega trpljenja -	A
dlanjo preko čela. ”Tam sem pil, kjer je bil	studenec	najbolj čist - kdo pravi, da sem grešil?Veselje	A
ni, ko se mu je odprl na čelu nenadoma rdeč	studenec	in je lil v počasnem in lenem curku mimo oči	A
povodnji se je odprla zemlja v ozadju in umazan	studenec	se je penil jadrno šumeč iz jame.Ob steni je	A
bile že čisto črne in mehke. Med lazi je tekel	studenec	po tesni globoki strugi, brvi ni bilo nič, le	A
bili položeni od brega do brega; zdaj je bil	studenec	plitev in gladki, izmiti kamni so gledali iz	A
otroci, hodil je redno vsako jutro pit lačni	studenec	pod Prapetnim.Rahlo je pokašljeval, imel je	A
stiskali s trga v stransko ulico, da pridejo na	Studenec,	kjer je imel Bandel hišo. »Ubijejo ga,« je še	A
škornjih po grušču gor in dol ter iskal primeren	studenec	za vodovod. »Gospod Aljaž iščejo pod	A
času sva dospela tja, kjer je pri zidu izviral	studenec.	Močen curek je vrel iz zemlje in polnil kamnito	A
čisti in blaženi Benjaminov rod, odprl bi se	studenec,	iz katerega bi sveta cerkev zajemala svoje mašnike	A
najprej po vsej Selški in Poljanski dolini sloviti	studenec,	ki z imenitno svojo vodo hladi in krepi potnike	A
20 fantovščina. . / . / stran 140 . / zlati	studenec	je na nesrečno nevesto tako vplival, da je v	A
nesrečno nevesto tako vplival, da je v hipu usahnil	studenec	njenih solza.Vdala se je zakonu, iz katerega	A
Hej, Marjanica, mojega srca roža in moje duše	studenec,	ali dobro kuhaš?Pristavi k ognju še dva velika	A
radi svoje revščine. Zbrale so se te solze v	studenec,	ki je pri njenem deblu privrel iz kamnite zemlje	A
dolgo senco z vrhovi. Nekje više pa je izviral	studenec,	tekel skozi tratino in potem v jarek pod cesto	A
takšen mnogoceven samokres in od nje je tekel	studenec	same rdeče krvi. Ali izza tistega časa, vam	A
ker svrči sredi nje iz zemlje močan in mrzel	studenec,	ki okrepčuje utrujenega in izdelanega potnika	A
nje, kakor kaplja voda od žleba, če se suši	studenec	v poletju. Lukež je pokazal name ter kričal	A
Šumljanje se je čulo, kakor ga izviraje napravlja	studenec.	Iz kota se je privilo kakor kača in takoj se	A
namenjeno njemu. Če pa je tekel v bližini	studenec,	tedaj je nosač Miha izpraznjeno steklenico vestno	A
motim,« dostavim jaz, »teče tu nekje v smrečju	studenec,	ki slovi po vsem pogorju.N a tem mestu se bo	A
izpregovori dekle: mOstani tukaj; tam doli je	studenec,	in vode bo hotel piti, ko se zave, in rano bo	A
do konca zajede, kjer je slutil, da mora biti	studenec.	Ni se motil.	A
zdelo potrebno hoditi čez hrib Plešivce nad	studenec.	Stopil je kar na tej strani na trdino, si odvezal	A
ravnice visok vejnat macesen in v ozadju mrzel	studenec	z žlebom od smrekove kože.Sedel sem v mah pod	A
mu je podiralo kamenje, iz grape je žuborel	studenec.	Doma se je zakopal v seno in ni mogel zaspati	A
Hrib je bil spokojen, kot bi hotel spati, in še	studenec	pod njim je bil nem.Le zvonik je prosil k nebu	A
sredi vrta tekel je po belem kamenčju bister	studenec,	zlivajoč se po kratkem, a prijaznem toku v	A
skrb. Mirno ji je teklo življenje kakor bister	studenec,	kateremu se vidi na dnu gladko, belo kamenje	A
mnogovrstno grmovje. Na tej senožeti je izviral	studenec,	ki je tekel po mirodolskem vrtu.Na gornji strani	A
stran 131 . / Izpod skale je vrvral hladen	studenec.	Poleg njega je bil postavil gospod Mirodolski	A
pobešeno glavico, zrlo ji je res oko v bistri	studenec	poleg nje, ali misli niso bivale pri studencu	A
lončen vrč; vzame ga ter urno odide. Vedel je za	studenec,	ki je tekel blizu oglarjevega domovja.Kmalu	A
Pod gričem, malo na levo od poti, vrvrá bister	studenec	izpod skalovja, na pol pokritega z zelenim grmovjem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani