nova beseda iz Slovenije
v besedilu povedana ista stvar drugače: npr. | Strniševa | pesem Galjot tematizira isto zgodbo drugače | C |
spremeni s pomočjo novih pomenov in idej. | Strniševa | Lenorina pesem (Odisej 1963) prinaša spominske | C |
zvočnosti besedila, ritmu in asonančnosti pesmi. | Strniševa | pesem je na ljudsko samo aluzivno navezana, | C |
tvoja žena pa ima, že dolgo drugega moža." | Strniševa | pesem dobi simbolne razsežnosti, čeprav je podlaga | C |
so lahko našli odgovore na svoja vprašanja. | Strniševa | zbirka Oko (1974), Tauferjeve zbirke Ravnanje | C |
Nasprotje Tauferjevemu kriku v svet pa je | Strniševa | (Paternu 1967: 189) v vesolje tipajoča in kot | C |
1968: 54.) Že v Mozaikih pa se prvič pojavi | Strniševa | pozneje stalna verzna oblika: štirivrstičnica | C |
ljudske pesmi. Tauferjeva uročena predmetnost, | Strniševa | vesoljnost Če postavimo Tauferja v razmerje | C |
na primeru pesmi z naslovom Galjot. Tretja | Strniševa | zbirka Zvezde (1965, str. 54-61) je tako v zunanjem | C |
ribice, / ker boste glodale moje kosti ..." | Strniševa | pesem dobi simbolne razsežnosti, čeprav je njena | C |
Pesmarica rabljenih besed 1975, str. 39) in | Strniševa | pesem Balada o bibi I iz cikla Bolnica (Oko | C |
so enaki, a hkrati drugačni, posodobljeni. | Strniševa | pesem pa je sestavljena iz treh transformiranih | C |
pesnika ustvarjala v "nihilističnem času", pa je | Strniševa | pesem vitalistična in močna.Strniša najde tisti | C |
živi vsak posameznik. Če na kratko povzamemo | Strniševa | spoznanja, se pred nami prikaže naslednja podoba | C |
književnosti". (Taufer-Pibernik 1978: 264.) | Strniševa | izbira odnosnic in način, kako jih uporablja | C |
različico 'temne' moderne lirike, ki podobno kot | Strniševa | poje o zlih straneh sveta, v motivih, slogu | C |
rijeći, XXXIII, Zagreb 1989, str. 33-50. " | Strniševa | lirika je zlasti v zadnjih letih označena s | C |
navedeni citati iz drame so na str. 12 in 60. | Strniševa | moderna aktualizacija pa gre v smer izenačevanja | C |
eksperimentalni in akademijski odri. Kako ne - | Strniševa | magična poetična svetovja so bila mojstrsko | D |
skladatelj Gregor Strniša), med katerimi se zdi | Strniševa | vloga skladatelja in idejnega vodje glasbeno | D |
pisma, kakršna so npr. Zupanova, Smoletova, | Strniševa | ali Zajčevo, še posebno pa zadnje, Šalamunovo | D |
tradicionalnemu »sentimentalnemu humanizmu«. Zajčeva, | Strniševa | in Tauferjeva poezija je mnoge vznemirila, a | D |
fino ironijo uresničil. Po drugi strani mi je | Strniševa | poezija neverjetno dragocena, saj v strogi lapidarni | D |
pripeljala evropske poslance in državnike, je | Strniševa | odgovorila, da je to popolnoma odvisno od vsebine | D |
obupal nad svetom, »ki gre zu grunt«, mu je | Strniševa | pesem o kitarah na snežni večer povrnila voljo | D |
zapisov in diplomskih del. To pa pomeni, da | Strniševa | poezija »ni bila deležna nobene žive recepcije | D |
ljubljanskem Cankarjevem domu in nosi naslov | Strniševa | vesolja.Njegova zanimivost so vsekakor razpravljavci | D |
Domišljija znanosti v poeziji) in Janez Strehovec ( | Strniševa | poezija med subtilno derealizacijo in kompleksnim | D |
povedal režiser Jernej Lorenci. Dodal je, da | Strniševa | zgodba »kljub temu poskuša vrtati in iskati | D |
teksti, ki v tebi nekaj sprožijo. Ježkovi teksti, | Strniševa | poezija ...Na poezijo sem bil zmeraj občutljiv | D |
ki so dopuščale kreativnost in raznolikost. | Strniševa | ideja predelave Pankrtov pa ni njegova edina | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |