sto (46.680)

postu ne, in moji fratri dajejo kmetom po tri	sto	dni odpustkov za eno samo jajce. ENEJA SILVIJ	A
on je vitez, prvenec moj in moj naslednik.	Sto	mažarskih konjenikov, to ni šala, to je že lepo	A
pet vasi je, nekaj njiv in travnikov in par	sto	kepecev tlačanov.Vse je to neznatna zemlja in	A
spremenim v visoko ograjeni prekrasni perivoj in tri	sto	vil in tri sto nimf najlepših po izberi ti dovolim	A
ograjeni prekrasni perivoj in tri sto vil in tri	sto	nimf najlepših po izberi ti dovolim v razkošje	A
brez preudarka, sodnik pa ve, da mora soditi za	sto	in sto vesti.Vrišč naroda.	A
preudarka, sodnik pa ve, da mora soditi za sto in	sto	vesti.Vrišč naroda.	A
lesene kajže novo hišo gor postavil in zemljo za	sto	in trideset rajniš poboljšal. On pravi tedaj	A
mojem gruntu zida, meni zida. Kajža je stala že	sto	in dvajset let; pak bi jo bil še on pustil.	A
VSI pokleknejo. BARON In ko bi vas	sto	bilo! OSEMNAJSTI NASTOP Poprejšnji, gospa	A
to je siromačíja na kmetih. Zdaj ji dam devet	sto	rajniš gotovih in zraven enega vola, dve kravice	A
Anžè Hudoba nazaj pripiše? ANŽÈ Drugih devet	sto.	Kar bova vkup pridelala, bo pak obema slišalo	A
obdobju jih boste nekaj tisoč pozaprli, nekaj	sto	pretepli, kakšnega pa tudi ubili. MAREK:	A
MAREK: Ne more. Napumpali smo	sto	ton cementa pod objekt. DEDAL: Lahko jih	A
tista noga, ki je pred dvajsetimi leti tekla na	sto	metrov enajst pet in še danes teče dvanajst	A
takšnih ljudi, kakor sem jaz, bi prišlo na vsakega	sto	in petdeset drugačnih, in vrag bi moral biti	A
petdeset drugačnih, in vrag bi moral biti, da bi	sto	in petdeset ljudi, sto in petdeset pridnih in	A
bi moral biti, da bi sto in petdeset ljudi,	sto	in petdeset pridnih in varčnih ljudi ne moglo	A
s prošnjo, da bi mi pomagali še zdaj z nekaj	sto	kronami.Kakor veste, sem zdaj v mnogo ugodnejšem	A
Kratka pavza: Slišiš, Urh, posodi mi pet	sto	‒ sami smo, Martin bo za pričo. URH se praska	A
davke, otrokom obutev ‒ saj bo še premalo pet	sto.	URH Zares težko dam, kakor bi ti rad preložil	A
bi bila zate. URH iztegne roko: Pa pet	sto.	Udari! SIRK Martin za pričo: velja.	A
telovnik, potegne listnico in našteje denar:	Sto	‒ dve sto ‒ tri sto ‒ pet sto.Kdaj greva k notarju	A
potegne listnico in našteje denar: Sto ‒ dve	sto	‒ tri sto ‒ pet sto.Kdaj greva k notarju?	A
listnico in našteje denar: Sto ‒ dve sto ‒ tri	sto	‒ pet sto.Kdaj greva k notarju?	A
našteje denar: Sto ‒ dve sto ‒ tri sto ‒ pet	sto.	Kdaj greva k notarju?	A
natika očala: Tisoč ‒ dva tisoč ‒ in tri pet	sto	‒ in zopet tri tisoč ‒Veselo.	A
imata. SIRK Torej, ali mi posodiš še pet	sto?	URH Nič ne posodim, kupim.	A
MARTIN Jaz že ne. URH Dam šest	sto	za pet ‒ udari!Moli roko.	A
MARTIN Odstopi to terjatev. Pomisli vendar: za	sto	več! SIRK Urh, ali slišiš!	A
togoti se, Tona. Bodiva prijatelja. Verjemi, da	sto	in stokrat mislim nate.Ko bi bil jaz tedaj to	A
mórje in gôro, če hočem svojo hišo postaviti na	sto-	in tisočletne temelje.In začeti moram takoj	A
trenutek, niti ne kdaj pozneje, in če dočakam	sto	let.Zdaj sem nad vsem, kar obstaja, največ,	A
trenutek, niti ne kdaj pozneje, in če dočakam	sto	let.Zdaj sem nad vsem, kar obstaja, največ,	A
Spremi jo do duri. Zdi se mi, da si mi za	sto	korakov bližja, nego prej ... da ti šele zdaj	A
Midva se ne dava kar tako!... Rajši	sto	drugih, midva ne!Ali bi se tepel z mano, Francelj	A
krvjo! - In če bi bilo tisti večer, prijatelj,	sto	in tisoč ljudi zraven in bi sto in tisoč ljudi	A
prijatelj, sto in tisoč ljudi zraven in bi	sto	in tisoč ljudi videlo in slišalo, bi se obrnili	A
stvarjo ukvarjam, se mora posrečiti; pa če jih	sto	pogine zraven.Jaz nisem kriv, premislite, če	A
se je napotil po stezi čez polje; na polju,	sto	korakov od vaše hiše, so ga našli zjutraj ustreljenega	A
Saj če bi te objemal in poljubljal, bi mi bila	sto	milj daleč.Daj mi roko!	A
zasmeje, mu je prav tako, kakor da bi stal za	sto	klafter nad samim seboj in nad svojim življenjem	A
čakal sem vaju v trpljenju in veri ... o, pač	sto	let in tisoč let! DIONIZ: Brat, zdaj je vse	A
je zdaj, da se vstopimo v trdno vrsto: zid,	sto	klafter debel, sto klafter visok!Takoj ustanovimo	A
vstopimo v trdno vrsto: zid, sto klafter debel,	sto	klafter visok!Takoj ustanovimo tisto lepo ”družbo	A
nocoj, samo za en mesec pohotnega življenja.	Sto	forintov. ŽUPAN odskoči, naglas: Kaj?	A
tiho, ták tiho! PETER se vzdrami, glasneje:	Sto	forintov! ŽUPAN iz izbe: Kdo kriči tam	A
na papirju. . / . / stran 176 . / JULIJA Še	sto	besed ni slišalo uhó iz tvojih ust in že pozná	A
Vere mi, ímam jo! - On je prognan in stavim	sto	na eno, da si ne upa sem nikoli več, in če bi	A
- Pokličite mi grofa.	Sto	vragov! pravim, da pojdite ponj! Služabnik	A
pardona, kar z gnojnico po njih, da bodo smrdeli	sto	klafter naokoli ... GORNIK: Kaj mislite res	A
vse povesta. Mladič ostane neizkušen, četudi	sto	let doživi, in Kvedra ni mogoče predelati v	A
Smrt iz ženske roke! ZORISLAVA Da bi imela	sto	rok in ti sto življenj! ZOVOLJ se iz svoje	A
roke! ZORISLAVA Da bi imela sto rok in ti	sto	življenj! ZOVOLJ se iz svoje dosedanje brezčutnos	A
niti krajcarja do moje smrti. In jaz bom še	sto	let stara, kaj Dolenc? Dolenc.Gotovo.	A
človeka blizu. Prejšnja leta smo iztržili za par	sto	goldinarjev, letos nam pa ostane škoda. Torbarček	A
zaradi denarja. Izposodil si bom na hišo par	sto	kakor drugi, da bo za pot in da bo imela družina	A
stréžejo stara, Ujámejo vsak njen vzdihljáj,	Sto	čudnih zdravíl ji varíjo, I sladki gomilični	A
izvedel: Iz življenja mojega dejanj zlobni svet je	sto	krivic napredel, strastno klical: »Kamenja zdaj	A
venčanih grobeh večerni mir jokanje drami in luči	sto	gori po tleh. Da so mi dana brza krila ob glasu	A
ni svet? Umrje mati vsem prerano, naj tudi	sto	dožije let. Preromaj svet, spoznavaj srca, v	A
svoje okno, oziram po krovih se bornih koč.	Sto	misli mi burnih hruje po glavi. Pokrivam si	A
pohajkovali so repetitorji ... A nova drama, vredna	sto	replik, če dobro se izvede, o, nedvomno povzroči	A
te več ne bo, kadar zapreš oči, za tabo takih	sto	in boljših se rodi. Umre Adamov sin, zagrebejo	A
že slavci iz goščave, da se čarobnih spevov	sto	z zvonenjem zliva v eden ave, ave Maria. Obriše	A
kdo bodočnost lepšo mi obetal, a klelo jih je	sto	in sto, da sem za njimi jo prikretal. Le plezaj	A
bodočnost lepšo mi obetal, a klelo jih je sto in	sto,	da sem za njimi jo prikretal. Le plezaj ljud	A
bliska nad planino . / . / stran 25 . / 23.	Sto	let samote ‒ na gorskem klancu vijolica 24.	A
ah, kaj se menim zanje! Glej, skoz okna luči	sto,	čuj, mestnih voz drdranje... Kaj vozovi, luči	A
Po morji barka plava, nezvesta, bodi zdrava,	sto	tebi sreč želim! Po zemlji srečno hódi; moj	A
vranca zad se, ljubica! Z nevesto danes spati,	sto	moram milj dirjáti.” “Kako me nesel boš nocoj	A
. / stran 59 . / “Kako me nesel boš nocoj	sto	milj do domačije? Poslušaj, ljubi Vilhelm moj	A
možit′. Prišel je v grad mlad, lep kancelir,	sto	zlatih je služil dvakrat štir. Lohka bi s témi	A
vzdihúje, kot da priroda se joče; iz drevja	sto	glasóv se tožnih čuje, vsak takó žalostno	A
odpeljala; tožen sem ob poti stal in pozdravov	sto	iskrenih še za drago sem poslàl. Solncu	A
zasvetilo? jesenska sladka luč za mrtve maje, za	sto	trpljenj stokratno povračilo ... Vse to je	A
vejevje svoje sanje množil sem in razprezal jaz.	Sto	let hrast raste in sto let se širi, na brinju	A
sem in razprezal jaz. Sto let hrast raste in	sto	let se širi, na brinju s snegom jagoda sčrni	A
gre plašan, a že čuti v njem bujno zelenje.	Sto	tisoč oblik spi, kali pod zemljo, sanjavost	A
švigne vanj plamen in Vedomca nikjer že več ni. »	Sto	vragov!« zdaj šele se strezne, a ožgan in brez	A
zlobna, tej usodi je ime ‒ prekletstvo; dve	sto	jader ne odpelje, tisoč konj ne prehiti je!	A
Glej! tam doli, daleč, daleč, Več kot tri	sto	ur hodá, Tam deželica je mala, Notri tam sem	A
serdito rokó, Ob tla ga trešči, da zazvenči, Na	sto	drobnih koscev zdrobi. ‒„Za pókopališčem o polnoči	A
postala so - stroj! Delajo stroji in dela	sto	rok tisoč udarcev se združi v en zvok: Kujemo	A
/ stran 22 . / gledaje slavnega junaka, in	sto	in sto glasóv grmi: »Rešitelj Jefte naj živi	A
stran 22 . / gledaje slavnega junaka, in sto in	sto	glasóv grmi: »Rešitelj Jefte naj živi!«‒	A
odpre se svet čaroben mi in nov, oko zagleda	sto	in sto duhov, duhov ne zlobnih, nego čistih	A
se svet čaroben mi in nov, oko zagleda sto in	sto	duhov, duhov ne zlobnih, nego čistih, blagih	A
zaklad, odnesel ga s sabo na utrjeni grad. Pač	sto	dragotin ima na graščini, in vendar pobral mi	A
katero ozidje moj biser zakriva! Tam doli leži,	sto	belih gradov, kateri li grad pač grad je njegov	A
mene in pozabi; z mano sreča ne cvetli, drugih	sto	te ljubit′ vabi, ‒ pusti popa, naj medli. Grlice	A
si krenila bistahot. Zbogom torej, duša mila,	sto	sreč voščim ti na pot! Kar pri meni nis′ dobila	A
»Name tudi, name!« Glásov	sto	povzame. O večerni uri stal sem poleg Save,	A
ukvarja se za blagor hiše. Dolgo pot nastopi,	sto	pedí od doma, z blagom obložena spet domov priroma	A
dalo? Saj je lastnih pokopalo sinov več kot	sto	in sto v domovja sveto zemljo. Vi, ki ste jih	A
Saj je lastnih pokopalo sinov več kot sto in	sto	v domovja sveto zemljo. Vi, ki ste jih h klanju	A
zakaj, kako, ni le vseeno, če tri so ali tri	sto?	Po stolih, po mizah, na biljard lega temà; ni	A
na biljard lega temà; ni li vseeno, če nas je	sto	ali dva? He, natakar, ne vidiš, kavarna temní	A
Juhej ...	Sto	belih kron naštela bom, da fantiča nazaj dobóm	A
Po morju barka plava, nezvesta, bodi zdrava,	sto	tebi sreč želim! Po zemlji srečno hodi; moj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani