starček (385)

Pravijo (nekateri): boga ni, in če bi bil, bi bil	starček	siv, ubog in betežen, ihtav in brezbrižen, len	A
zdaj bo truma cela V vasico prihrumela.” Križ	starček	je sé stene snel, Podobo smerti božje; „Kaj	A
nihče ne bo za mano. . /\ .. stran 17 . \/	Starček	modruje O kako si srečna, drobna lastovica švigaš	A
KESANJE Da zábil bi reve in teže, na posteljo	starček	se uleže; a ura za uro beži, in sen mu ne stisne	A
vračajo grozni, pošastni ponavljajo ples, in	starček	ne stisne očes, zgubljeno na veke je spanje	A
malo dete vzame: »Glej, on je Izrael otel!« In	starček	od veselja plaka, gledaje slavnega junaka, in	A
iz očes skoz senco oljkovih peres. Pristopi	starček	sivolas in blagoslov nebeški kliče njegov srčnó	A
..................................... 77 En	starček	je živel ..................................	A
dan na desen stran′. . / . / stran 78 . / En	starček	je živel En starček je živel tam v vinskih	A
. / stran 78 . / En starček je živel En	starček	je živel tam v vinskih gorah, so djal′, da je	A
ga poskusi, korajžno, veselo na svetu živi!	Starček	veselo na svetu živi. Na pal′co se opira, prot	A
vedno me je vabil: Moj sin, le pit pojd′va! En	starček	je bil, k′ je vince rad pil, en glažek ga je	A
Sneg za to leto slovo je že vzel, shranil je	starček	svoj čamar vesel, zeb′ca zapela, s parne zletela	A
In vsakomur se posrebre stopala, ker nisem	starček	niti ne dojenec, zapuščam temelje in dom kristala	A
šel mimo Žokovih. Pred hišo se je sončil slok	starček	upalega in sivega obraza, ki bi ga ne spoznal	A
trošiti!« Na oglu zraven rožaric drži suhljat	starček,	ki je podoben Gandhiju po gladovni stavki, stegnjeno	A
kratkem premolku z globokim obžalovanjem vzdihnil	starček	in prikimal svojim mislim, ki so se skrivale	A
in se naselil v njej. Bil je zelo prijeten	starček	zlatega srca in nam je rad pripovedoval »kratkočasne	A
najsnažnejša na fari, planil majhen, zgrbljen	starček,	me otožno pogledal s svojimi sivimi očmi, ki	A
čevljev se oprijema. Po Pavlu Vatovicu hodiš,	starček,	s petami ga mečkaš, gestapovec. Njegove oči	A
roke, ta sključeni hrbet, ti si pravi izčimžan	starček,	ti to povem, Vili Fink. Vili Fink ne posluša	A
preteče, preden se prikaže med vrati suh, sključen	starček	z gorečo trsko v roki.Mihu posveti pod nos in	A
vleče pa ne vleče. »Miha, daj mi svojo!« reče	starček,	»boš pa ti jutri kadil.« Miha mujo natlači in	A
ležal v zibelki, je bil zdaj osemdesetleten	starček	in je kašljal za pečjo.Medtem ko je on trenutek	A
kozarci, povsod pretakanje ola, vina, žganja.	Starček	pije svojo bibro in pri sebi nekaj lepeta, a	A
Arzen Dimitrijević, častitljiv, dober in reven	starček.	Vse je dal siromakom, neustrašno se je potegoval	A
prirodi in ljubezni, kar s pridom čita mladenič in	starček.	Poklicali so ga v Bosno, da s svojim pravnim	A
hanu ob Oskovi poslovila od Vazka in Pera.	Starček	je privezaval na sedla njeno borno prtljago	A
in nadlege, če baš pri njih umre nadušljivi	starček,	pa so hiteli zbasati umirajočega v naramni koš	A
vem, kakor bi mi jo bil ded včeraj povedal.«	Starček	je poprijel palico, se obrnil k meni in začel	A
ljudje ta pritikljaj spremenili v Košutjo lužo.	Starček	se je oprl na kljukasto palico, vstal in se	A
pogovarjajo o šolski nalogi. Proti njim prikrevlja	starček	ob palici.Za trenutek je obstal.	A
Dijački se ne zmenijo zanj.	Starček	mora s tlaka na cesto, kjer je ob nje robu od	A
se strdila v blato. Nasproti pride v hipu, ko	starček	tipa s palico po luži, gosposko oblečen mlad	A
ded Joža je bil za mojih deških let že pravi	starček.	Saj je bil rojen tedaj, ko se je pisalo 1796	A
jejte in lačne vdove in sirote nahranite,« ni	starček	hotel potic in slaščic.Odprl je sveto knjigo	A
Mar vi sami v deželi prebivate?«	Starček	je zaprl knjigo in rekel: »Cesar, pomni, kjer	A
dlje se je pa vsak dan pomudil pri puščavniku.	Starček	ga je tolažil: »Ne boj se!Vedi pa dobro, da	A
Daj, da blagoslovim tvoj meč!«	Starček	je pokleknil, pokrižal ročnik meča, da se ne	A
»Ljudje božji, umaknite se!« jim je ukazal	starček.	Z Vidom sta stopila tik vode na breg jezera	A
koli pride: ali zmaj, ali kača, ali riba!«	Starček	je vzel izza raševnika čudežno zrcalce.Nameril	A
z nabrušenim mečem.« Tako je molil zarotbo	starček.	Tedaj se vzvalovi jezero.	A
cesarja Vida požrla, ko bi ga ne bil držal sveti	starček.	»Zamahni!« ukaže puščavnik.	A
Nato je bilo vse mirno. »Rešena!« je vzkliknil	starček.	Vid se mu je zgrudil k nogam.	A
Vid se mu je zgrudil k nogam.	Starček	ga je dvignil in rekel: »Hvali Gospoda, ker	A
vložil novo tožbo na višje sodišče. Jezičen	starček	iz vasi mu je poočital: »Sram te bodi, da ta	A
žepih je imel suhe skorje, ki jim sam, brezzobi	starček,	ni bil več kos.Ovce so dobro poznale te žepe	A
zaklical od zadaj. Tamkaj je stal na palico oprt	starček	Snoj. »Prišla so leta svete Šembilje, le verjemite	A
sama rada od mrtvih vstala, tako bo dobro.«	Starček	se je obrnil in počasi odšel. Med gručo je utihnil	A
Pozneje gre zares.	Starček	mora posodit avto, ni treba, da se obnaša, kakor	A
v svojih mislih. Kadar zaslišim popevko: ”En	starček	je živel ...“ - je koj pred mojimi očmi Dragotin	A
imperialis2«, sivolas, petinosemdesetletni	starček,	vesel in veder puščavnik med »kozarji« v udobnem	A
Vikar je vstopil. Droban	starček	se je zganil globoko v rdečem naslonjaču, stegnil	A
svoje duše, svoje slabosti in svoj strah. In	starček	je dvignil tresočo se roko, ga odvezal in blagoslovil	A
ustnice. »Blizu resnice je zmota,« je šepetnil	starček	in začel dremati mirno kakor otrok.Vikar se	A
Ljudje so klečali.	Starček,	ki je bil nadušljiv, je krotil kašelj, stara	A
vile v belem, nekje za belo zaveso je kimal	starček	z dolgo belo brado.Končano je, čakajo me, sem	A
Laibacher Zeitung« poroča: »Častitljivi kraljevi	starček	je bil v Gosposkih ulicah, kjer mu je bilo pripravljeno	A
motimo ‒ Gerlizyjeve hiše. »Častitljivi kraljevi	starček«	‒ star je bil skoraj sedemdeset let ‒ je prišel	A
Najbrž zategadelj ne, ker se je bil kraljevi	starček,	dasi samo na »levo roko« zopet poročil z žensko	A
Matevžek skočil naproti. »Kaj je tako hudo?« se je	starček	ustrašil. »Slabetu morda manj ko Pljuskari	A
da preradi zdravite ženske.« »Grdobe!« je	starček	zdravnik nejevoljno mrmral. »Mazaško ti spridijo	A
tako dobre podpepelnjake?« je vprašal Jelen.	Starček	se mu je nasmehnil: »Ni to opresnik.Kvašen kruh	A
in s kostmi belega bobra glasno pogovarjati.	Starček!	Tako se je v oba zamislil, da ni slišal ne skovika	A
Res sem ga zvračal, kakor tisti v pesmi: En	starček	je bil, je vince rad pil: je glažek izpraznil	A
pritrkovaje, začel peti z onemoglim glasom: En	starček	je bil, je vince rad pil, je glažek izpraznil	A
je videl, da ga gospod fajmošter, častitljiv	starček,	gre obiskat, zapovedal Krivčevi ženi, naj reče	A
vprek proti gradu. Ko bi bil kdo videl, kako je	starček	urno prestopaval v temni noči na pol s snegom	A
Samsonu dalje. »Ali se vam lepa zdi?« pravi	starček.	»To se ve, da je!	A
prvem poglavju omenjali. Basnigoj je bil siv	starček	drobne postave, ali, dasi že nad sedemdeset	A
zaganja. Svetokriški fajmošter, častitljiv	starček,	bil je ravno odvečerjal in svojo molitev opravil	A
nezavesten, sivolas in zopet črnolas, slaboten kakor	starček	in zdajci zopet čvrst kakor po navadi.Mož me	A
okoli samotnega svojega stališča, približa se mu	starček	častitega obličja. Na pisanem turbanu ima diamant	A
ročaji, ki so obsuti z biseri in dragimi kamni.	Starček	se nemo prikloni, skrižavši roke na prsih.	A
skrižavši roke na prsih. »Kdo si, častiti	starček?	« vpraša strmeči Samorad. »Ne budi mi tožnih	A
Samorad. »Ne budi mi tožnih spominov,« odgovori	starček	resno in prijazno, »in oprosti mi odgovor, kdo	A
sem se toliko razvnel za ljubi svoj Vztok!«	Starček	migne Samoradu in oba se napotita z griča k	A
Tako dospeta do visokih bronastih vrat.	Starček	potrka, in razpahnejo se na stežaj. Samorad	A
Bliska se od diamantov, rubinov in smaragdov.	Starček	odene Samorada s kraljevskim plaščem, poda mu	A
je hotel biti bog.« Samorad sede na prestol,	starček	pa poleg njega na šarenico. Vrata na levi in	A
»Kaj se godi okoli mene?« vpraša starčka.	Starček	se zdrami kakor iz sanje in odgovori: »Vrnil	A
nespremenjen in nespreobrnjen od onih davnih časov.«	Starček	je še poudarjal, kolikokrat so se tiste pomembne	A
po lepoti in veličanstvu?« vpraša Samorad.	Starček	odgovori: »To je kraljica Semiramida, in tebi	A
ustnice hotel iti v gotovo smrt, dasi te je	starček	svaril.Ta ljubezen te pa ni ovirala, da si tudi	A
Vsi trije sedejo na klop mahovko.	Starček	seže pod klop po glinasto, na pol ubito lulo	A
slovnico na kitajski jezik. Potlej pripoveduje	starček,	da je v dvaindvajsetem stoletju slul pod učenjaškim	A
se pridružijo prošnje Samoradove, zamisli se	starček	globoko, potem kane iz črne steklene tikvice	A
Osem orlov sede tik njega na kamnito ploščo.	Starček	prinese iz rova stol-naslanjač, na katerem so	A
dvignejo stol in ga odneso po zraku, kakor kaže	starček	s šibo smer svojemu vzletu.Šumotno frfotaje	A
nekdanje Evrope je to razdorišče, bliža se mu	starček	častitega obličja.Na pisanem turbanu ima diamant	A
ročniki, ki so obsuti z biseri in dragimi kamni.	Starček	pristopi in se nemo prikloni, prekrižavši roke	A
prikazen po trditvi Abadonovi ni bila zgolj sanja.	Starček	dé prijazno in sočutno: »Blagost ti, tožni duh	A
za nekaj časa zbudi čil in okrepčan, povzame	starček:	»Rekli ste tam na pariškem gradišču, da je bila	A
posebej odločenim, da pazi na občevanje.«	Starček	umolkne, Samorad pa meni: »Oprostite, častiti	A
državo še hitreje podero, nego ste vi Evropo.«	Starček	odgovori: »Priznati moram, da je tudi naša država	A
svoje usode« »Motite se, prijatelj!« nadaljuje	starček.	»Vam je bila država malik Moloh, kateremu ste	A
ustvarjate velike krivice.« »Nikakor!« nadaljuje	starček.	»Vi ste v pravicah in v pravosodju vedno poskušali	A
pripravlja žica za ta pogled v daljo, pripoveduje	starček,	da se trupla navadnih obsojencev pošljejo v	A
novega se ne zgodi pod soncem!« To izrekši, se	starček	razprši v sivo brezlično meglilo. Samorad pa	A
predse in sanjavo premišljuje, ali je bil ta	starček	oseba ali prikazen, kakor morebiti nedavno na	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani