Ali oprosti, blagi tujec, da sem se toliko razvnel za ljubi svoj Vztok!« Starček migne Samoradu in oba se napotita z griča k mlakužnemu bregu motnega Evfrata, iz katerega puhti mrzličen hlap. Ob bregu stopata dalje med sledovi mogočnih zidov in prideta do razsežne, visoke gomile.