Okoli griča se je prostirala nepregledna, neobrasla ravan brez sledu človeške roke in sredi ravni se je valila lena, umazana reka. Ko Samorad v skrbeh motri žalostno, mrtvo puščavo okoli samotnega svojega stališča, približa se mu starček častitega obličja. Na pisanem turbanu ima diamant, ki se leskeče kakor sonce; odet je z zeleno svileno haljino in za rdečim širokim pasom nosi starinsko orožje z umetno okovanimi ročaji, ki so obsuti z biseri in dragimi kamni.