sred (151)

vsemi, objamete se in poljubite. Posadijo vas na	sred	mize med kraljico in mladega gospoda.Še mračnogledi	A
bléde oblít mesečíne Na lazu mi javor stojí,	Sred	nočne mrtvaške tišine vejévje mu čudno šumí	A
zatisnil okó, Zagrebli ga niso pod živo zemljó;	Sred	cerkve so grob naredili, Nánj marmor težák položili	A
Na njej imé tvoje se čita.	Sred	bujnega gaja, košatih drevés, Med pisanim cvetjem	A
pisanim cvetjem tvoj grob je tu vmes! A v krogu	sred	gozdne temine Razsúte stojíjo zidíne. Mar vékov	A
róžica med cveti je, Nevesta med dekléti je.	Sred	grada je kapélica, Oj, krasna božja célica.	A
kjer gozd jasní se, Zgrúznen spal pod palmoj je	sred	laza, Mir sladák mu je sijál z obraza, Mir na	A
‒	Sred	izbe z darilom stojí, V naróčaji jerbašček nežen	A
nisem še nikól Po cesti téj šla k cerkvi dól.	Sred	sela so pobrali te In najdenčka mi dali te.	A
poménja!« Glas zagrmí jim ko grom ‒: Velikán	sred	njih čestit stojí že ‒ Starec, odkód?	A
veliki pozój, Sin moj, pod Konjíškoj gorój;	Sred	gôre ti jézero plava, A zmaj na dnu jézera spava	A
Osvéte razgréva jih žar!	Sred	táborja tam pri kuríšči Možjé pa sedíjo trijé	A
meni, kot pel si za dobe, ko gledala cerkev	sred	belih sva hiš, ob hramu cerkvenem ovenčane grobe	A
puhal dim - tako in pravil pravljico lepó: »Tam	sred	lesa zapuščen kraj, tam stal je grad zaklet	A
Tretja moja ljubica je vitka bolj kot smreka	sred	lesá, in do zadnjega počitka bodeš ljuba sred	A
sred lesá, in do zadnjega počitka bodeš ljuba	sred	srcá. Saj če boš zbledela, ljubica blondinka	A
umrla. Še edenkrat sta se ozrla na zemljo in	sred	nočnega zefira sklenila v strasten, vroč objem	A
glasek njen! Odgovor makov na sapice pozdrav	sred	cvetličnjakov da še trepeče mi srce bolnó.	A
najina srca vedno goreča. Tretja cvetica raste	sred	vrtca, lilija bela, najina srca vedno vesela	A
ga obhaja. V vsaki grajski sobi krasno ko	sred	raja, tiho kakor v grobi. A v dvorani zadnji	A
Francetu Prešernu Kot svetel kerub duša tvoja	sred	višin hitela v daljo nevtolažena, v očeh globokih	A
uk! adijo mestne sence! Apolon drugi bom jaz	sred	kozarjov si v rovtah pletel neumrjoče vénce	A
tajna bodi ta ljubav, kakor bela slana, tiha	sred	planjav. Kaj je svetu treba naših skrivnih slov	A
izklesan, kot Amor, ki z napetim lokom meri	sred	šumnih vodometov in platan. 2 Da sem te ljubil	A
. / stran 61 . / Več stoglasnih odmevov ni	sred	daljne noči ‒ tak mrtvo, domotožno kot v sobotni	A
izklesan, kot Amor, ki z napetim lokom meri	sred	šumnih vodometov in platan. II Da sem te ljubil	A
/ stran 42 . / OTOŽNOST Koliko je rožic	sred	polja, ali zame ni nobene ‒ koliko je misli	A
polja, ali zame ni nobene ‒ koliko je misli	sred	srca, a vesele niti ene ‒ Radost šla je, a prišla	A
tajna bodi ta ljubav, kakor bela slana, tiha	sred	planjav. Kaj je svetu treba naših skrivnih slov	A
/ stran 36 . / Otožnost Koliko je rožic	sred	polja ali zame ni nobene ‒ koliko je misli sred	A
sred polja ali zame ni nobene ‒ koliko je misli	sred	srca, a vesele niti ene ‒ Radost šla je, a prišla	A
deklica, zakaj, zakaj medliš? Ko vitki trs na	sred	vode tako drhtiš. In cvetki dve, oj, zmrzujoč	A
lagal, oh, pravil je bajke noricam. Glej, Bogu	sred	višav pa bilo ni več prav, da mlinar za nos	A
vzel, dal bo spet Bog ... « in molk je zavladal	sred	sprtih otrok. »Kar je vzel, dal bo spet Bog	A
čuj! nad tabo poje, Vesel v višavo se vertí;	Sred	tebe íma gnejzdo svoje, V njem starka mlade	A
drzni ptič, ti navihan si tatič! Ali v leho	sred	prosa zdaj postavil sem »moža«. O, le kriči	A
list le ta rumen je. Ah, seveda, saj že tudi	sred	poletja list premnog odpade, zvene mnogo cvetja	A
mnogo cvetja. . /\ .. stran 30 . \/ Ne le	sred	poletja - v zgodnji že pomladi mnogo lepih sanj	A
Kaj neki bi tukaj počel?	Sred	množic sem tiho obstala zazrla se - kam?Sam	A
mrzla je slana polje pokrila in breg. V gredi	sred	vrta roža je strta mrtva ležala na tleh... Mrtva	A
Prepelica poje: pet-pedi.	Sred	zelenih trav in zlatih žit mali domek njen je	A
pokopali, pa nate pozabíli, kajne da? Šel ziher si	sred	molže v svoji štali, reven, osamljen, šibkega	A
de se mi fajn zdi, de sm na razstavi tuki,	sred	Cjela? No, če maš cajt, se used enmal sjem duol	A
Težak pečatni prstan na uveli roki, zlat odsev	sred	zateklih vek, na vsako besedo ozek, zlati posmeh	A
rastoča vrh planin, ti zapuščena, skrita poganjaš	sred	pečin. Kedó li te zaliva, komu pač ti si mar	A
tukaj dom miru, ni vselej svet pokoj vladar	sred	tihega zidú. Moj dom je nizek in tesán, brezmejno	A
morim in mrjem nem. Ne vlada vselej svet pokoj	sred	tihega zidu; če ne prineseš ga s seboj, ne najdeš	A
pozdrav ‒ . / . / stran 68 . / Bog sprimi te tu	sred	planjav!...	A
ljubó šumljaš, kako čvrstó, krepkó skakljaš, ko	sred	gora še pot imaš! A ko pridereš na ravnine,	A
Po jasni švigaš visočini sam lepa zvezda	sred	zvezdá, in k meni tudi v nočni tmini priplavaš	A
svetišča se zemljani zbirajo. Glej, božji hram tam	sred	poljan dviguje se v nebo, oj božji hram tako	A
pokopan. Grob zeva globok, globok in širok,	sred	mladih livad, oh koliko sanj pokopljejo vanj	A
............................... 52 Dekle na	sred′	morja .....................................	A
več ne bom. . / . / stran 54 . / Dekle na	sred′	morja Dekle na sred′ morja rada bi moja b′la	A
stran 54 . / Dekle na sred′ morja Dekle na	sred′	morja rada bi moja b′la, jaz sem pa fant za	A
sem mislil ljubeče ves čas, o tebi sem sanjal	sred′	svetlih dvoran: oj, Triglav, moj dom, kako si	A
purgarjem ne grem jaz tavšat zavoljo hišice na	sred′	vasi. Pa glih na žnabeljček sem jo jaz kušnil	A
drag mi nate je spomin, k tebi se srce obrača	sred′	težav in bolečin. Sredi radosti, veselja, ko	A
Gormani že peljejo en sodek sladga vinca. V	sred	hribca pripeljejo, opešala je živinca. Pripregli	A
daničica, premila zvezda jútranja! Kako ti siješ	sred	zvezdíc, kako leskečeš ′zmed meglic! Tak ko	A
Skoz oken dol je padva. Na	sred	morja pa ven kukljá: Juhuhu! [ Vrbnje ] Po cesti	A
Pospremi me plečat čez blatno grez, nadzemeljski	sred	vojskinih pretvez. Nadzemeljski sred vojskinih	A
jskinih pretvez. . / . / stran 6 . / Nadzemeljski	sred	vojskinih pretvez bo skrinjice Pandorine odpiral	A
počiva v mahagoniju in tiku, kakor zarotnik bo	sred	siljenih ob drevolazovem cingljal dotiku. Razkoljem	A
vloga. In neškodljiv in pa naprodaj togotnik	sred	somračnega bo kroga. Ko bleketanju koz in kačjim	A
zamikom, da tudi zame bogec poskrbi. Togotnik	sred	somračnega bo kroga nanošen za obzorje kakor	A
in bodo ga ljudje zasramovali. Grob bo dobil	sred	srenjskega in loga ebenovinast, ljudski in v	A
razdalje; ne sme nikjer z nikomer jesti, piti.	Sred	angelske Gospodove megle s škrgetcem pota tajna	A
peterimi krvavordečimi križi posejan. Prvi	sred	istrskih goličav. Drugi sred kraških	A
Prvi sred istrskih goličav. Drugi	sred	kraških gmajn. Tretji med brajdami na	A
vame, čez nekaj dob pa se lahko, odreče Buterna	sred	zvonenja, ki se sproži v lini in izrine poraztrošeno	A
žena Etelka, mogočna in čedno opravljena dama	sred	njih let, okusna, obila, pa vendar gibčna.Izletniki	A
mizi in si dolil v kozarec. Potem je šel nazaj	sred	sobe in ni nič odgovoril.Ona je pomolčala in	A
odmolili po večerji rožni venec, je stopil Janez	sred	hiše, iztegnil levo, iztegnil desno roko, zazehal	A
skokoma trudil po poseki. »Ali je padel?« je	sred	bolečin vprašal Vorh. »Je!« mu je kratko potrdil	A
rebule, se je razvnel. Odkril se je in stopil	sred	sobe ter začel peti: Pobič sem star šele osemnajst	A
edinščina ‒ jej-jej ‒ boste le videli.« Prišla sta	sred	vasi.Zbor beguncev je sedel ob cesti: nekaj	A
povej, kaj si mi prnesu. Stojiš tukile k štopar	sred	gmajne, zavijaš z očmi, loviš sapo k astmatik	A
mest in vidm prašiča, kako mi teče nasprot. ‒	Sred	belga dneva? ‒Svetlo, k punoč pud 100 vatno	A
ne vem čeu dobr, k u prasc, če gau avto zbou	sred	Krekove, letu čez Majstra, mim gimnazije, pred	A
. / stran 45 . / NETOPIRARJA Netopirja dva	sred	ceste se onegavleta! ‒In kaj se mene tiče to	A
bil prilepljen »odpustku«, in tu je stalo: Na	sred′	moj′ga srca stojita mlina dva, druz′ga nič ne	A
dni in nekaj mescev. . / . / stran 55 . /	Sred	posta letos so ji prinesli novico s planine	A
zapeli za njim. »Vija ‒ vija ‒ vaja ‒ pod goró	sred	gaja vila nam Škrlatica odpre zlata vratica	A
zvezda te lepo, modro ljubi te nebo ‒ a pastirček	sred	miru tebi vriska ‒ juhuhu ...«	A
vasi spet nastal dirindaj. Otročad je vrela na	sred	vasi, a tudi odrasli so se jim pridružili.Po	A
ženske so se križale. Muzelj se je postavil	sred	med nje in jim govoril neprestano: »Čakajte	A
Pričela je prepevati. Najprej tisto: »Ljubca na	sred′	morja, rada bi moja b′la ‒« pozneje tole:	A
sklenile bi, in tudi če nebo nad nama zruši se,	sred	zvezd samo čvrstejša še bo najina zaveza.Spesnila	A
bom Antikrist. ‒In zato me kličeš, iz vasi,	sred	trde teme? ‒Človek, ne jezi se, ko bom velik	A
predenj padel in ga molil. In me spet pokliče	sred	noči, nekaj med smehom in jokom.Ko nanj naletim	A
sliši pesem in njen odmev v gorah, je blažen:	Sred	gluhih gor sem srečal se s pastirjem, / ki trobil	B
zvan. Na čelu in po grlu je črn, na temenu in	sred	trebuha bel, rep, prsi in boki so rdečkasti	B
taščica z modrimi, spodaj črno zarobljenimi prsmi,	sred	katerih se sveti rdeča lisa. Ta zala ptica pri	B
Glasil se je:	Sred	črvov mastnih in sred rojev muh / počiva tu	B
Glasil se je: Sred črvov mastnih in	sred	rojev muh / počiva tu svobodni duh... Dobro	B
slovečega kranjskega pridelka, kteri je ravno	sred	pota od vina k jesihu ostal in katerega le pridelovalec	C
Eme) (Od Sv. Jurija na Ščavnici) Dekle na	sred	morja, Dekle na sred morja, Rada bi moja bla	C
na Ščavnici) Dekle na sred morja, Dekle na	sred	morja, Rada bi moja bla: Rada bi moja bla;	C
Str. 41) Prav tako v Volframu, v pesmi "klečim	sred	sebe, zebe me; kaj me je bilo treba" (str. 65	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani