srečen (3.831)

Celjski. Ave, regina! BARBARA Ti boš velik in	srečen,	dokler me vidiš lepo. ENEJA SILVIJ Pregovor	A
se je njihov Trubar na njihovo željo zdrav in	srečen	vrnil.Ponosni so na delo, ki ga je opravil,	A
zaradi tega, je verni moder, razumen, bogat in	srečen	človek, pa naj bo tudi ubog ali naj ga tudi	A
prenesti, vse pretrpeti, vse pozabiti, samo da bo	srečen	moj otrok. GOSPA A ravno srečen ne bo, ker	A
samo da bo srečen moj otrok. GOSPA A ravno	srečen	ne bo, ker ga silite v zakon z možem, ki ga	A
Ali tega ne pomislite, kaj je zakon, če ni	srečen.	URH Pa samo to premišljujem in nič drugega	A
hočeš? MARTIN preneha z delom in jo ves	srečen	motri: Zakaj se mi ne oglasiš? LENČKA ima	A
bi se ne spodobilo, da bi bil v tem trenutku	srečen?	BROŠ: Upal sem, da vam ustrežem.	A
ne verjemite mojim besedam. Jaz sem gotovo	srečen	...A zdi se mi, da mi je mraz ...	A
Gre do obednice in obstane. Dà, jaz sem	srečen	... to se je zgodilo tako nenadno ...Ničesar pravite	A
Dolinarju: Kolikor manj človek vidi, tem bolj je	srečen.	Prva stopinja je ljubezen, druga pijanost in	A
lahko gleda na prste. Sploh je moj karakter jako	srečen,	- Ana, ti boš zadovoljna z menoj ... Oj Anica	A
staro, patriarhalično življenje; vsakdo je	srečen,	da mu ni treba imeti svoje volje in svojega	A
pozabil bi je nikdar več. OLGA: A morda je	srečen;	- kdo ve ...Slovó mi je težje, kakor mi je bilo	A
prijateljsko. Ná, vzemi, ti blagi človek, živi, bodi	srečen	in dobro se imej! BALTAZAR zase Naj bo	A
Daleč ... kamorkoli ... GRUDNOVKA: Glejte, vi ste	srečen	človek ...Kdor je tako ustvarjen, diha lahko ta	A
zimo, da ni lepa ni zdrava. Zakon jima ni	srečen.	Ali ljudje govoré mnogo, kar ni res.	A
bogat, sloveč in veljaven, a ima tako ženo, da	srečen	ni.To je čudno!	A
Kaj ti je, dragi moj, povej meni. Nisi li	srečen?	FRIDRIH Kako ne bi bil pri tebi srečen?	A
li srečen? FRIDRIH Kako ne bi bil pri tebi	srečen?	A ti, si li zdaj zadovoljna?	A
Ali človek sem tudi, jaz hočem tudi sam	srečen	biti, zato me pustite ženiti se vdrugič po mojem	A
očetu, ti in jaz, in dolgo bi bil še živel in	srečen	bi bil na starost.Zdaj pak je umrl, praviš,	A
vzemi drugo. Mati ti bodo prepisali domačijo,	srečen	boš.Nikar ne hodi po tujem. Lojz. Oh, ti noričica	A
»Jasni emir, solnce zemlje španske!	Srečen,	sem, da smem pred táboj stati. Moč veliko ima	A
‒« »Dvor moj je	srečen	‒ čast Bogú! Vsi úli pólni so medú, V hlevéh	A
Pred stolom Gubec, kmet stojí ... O	srečen,	slaven kralj pač tí! Glej, krónanje iz ôken	A
III. Spominov nima, ni spoznanja, in	srečen	je otr�k vsekdar; kjer ni spominov, ni kesanja	A
malost prestreči, blagorujmo ga! On sam je	srečen.	« Sname prstan zlat kraljica z roke, Lasni da	A
Neumnik! Hvalim naj usodo, da bil sem	srečen	enkrat vsaj! Kaj je brez upanja življenje, in	A
biserno na njej: Kdo pod tabo spi, cipresa? Ali	srečen	je, povej! In cipresa glavo resno klanja vetru	A
temó razsvetlila in sušo rosila s solzami - in	srečen	sem zrl v deviško tvojo dušo. In kadar zdaj	A
»Nikar,« dé angel... »Hipec	srečen	bodi...« »Nikar!« dé angel...	A
hčerka županja. Komur bo ženka lepa mladenka,	srečen	pač tisti!Poljan dal mu bo očka župan, dal mu	A
prikupíti. Iz misel spústi ga! zato nikoli	srečen	on ne bo, bo kriva pekla téga, ko umiral bo	A
dekleta nagé. Se kopljejo, smejajo, tak pojó: “O,	srečen	ribič, srcé zvestó! kak dolgo še misliš ti gledati	A
draga, ti vsak dan okno celice odpéra. Od zóra	srečen	upaš do večera, de bo vid′jóča nje podoba blaga	A
oznani, kak kratko je veselih dni število, de	srečen	je le tá, kdor z Bogomilo up sreče únstran groba	A
jezéra, kjer bistra vanjga pribobni Savica; ker	srečen	veter nji roké podpéra, čolnič leti, ko v zraki	A
tvoj; v vesélju véčnem naj ti pláva -- in	srečen	tudi duh bo tvoj. X.	A
temnega lesá ne príde in gorkote išče, ki	srečen,	kdor ga ne pozná. Na grmu slavec že zapél	A
-- Več duh ni	srečen,	kot je bil mi v čásih, ko zíbal me v ljubezni	A
epiti srce, duh! ti proč ostani -- In pevec	srečen	v pesmicah saméva. -- -- -- OBUP II	A
206 . / Pojdíte, pojdíte, spomíni, saj	srečen	sem tudi zdàj; dníj mládih senca izgíni,	A
préd; rad bi dal življenje svôje, da le	srečen	bíl bi svét. Ali moji tihi dnévi, mojih	A
pusti svojega svetíšče. Kdor nevedé ima jo -	srečen	bóde; naj po imenu jo nikár ne išče -	A
nebo je v njem odprto. ”Ljubi sin moj, bodi	srečen!	“ In zapre se tožni pogled, duša splava	A
Naj ljubezen iz njega pijem! Potlej	srečen	grem za tabo ... Oh, in lici sta mi trdi	A
dolino ... Saj je živel, saj umrl je srečno,	srečen	torej bode naj na večno ...“ Nad grobovi	A
mestu Sihmu, ali žejni še so divji bratje. ”	Srečen,	Sihem, da pogineš v sreči!“ Kliče Ruben v	A
pokojno kakor še nikdár takó; ali vendar	srečen	nisem, sam ne vem, kakó je tó. Ali ni pokojna	A
... Da bi mogel biti	srečen	trpel sem prevèč, prevèč, in zató je pókoj	A
umrl. Kdo plakal ní, ki je pred rajem ves	srečen	stal, v trenotku pa v nesreče temne propàd	A
vzbudíte se, mrtvé željé, saj kmalu, kmalu	srečen	jaz prelepi vidim njen obràz. Oj vzbudi	A
Naj bi trpel še bridkejše, saj kdor ljubi,	srečen	ní - a pregrenko je kesanje, to prevèč	A
dní nekdanje in tedàj preteklost jasno	srečen	spet živim, spet v poljubih, spet v objemih	A
kadar vidiš me od daleč? Ali nečeš, da bi	srečen	gledal ti v oči prekrasne, da bi živel	A
sreče prvi žar. KAK� SEM BIL JAZ NEKDAJ	SREČEN!	Kakó sem bil jaz nekdaj srečen!	A
JAZ NEKDAJ SREČEN! Kakó sem bil jaz nekdaj	srečen!	Ljubezen sladka je tedàj za hipe kratke	A
cvetje vse zvenelo je. Kakó sem bil jaz nekdaj	srečen!	O da bi pač ne bil nikdár: ne vedel bi	A
nisem nje še nikdar videl jaz, -- kakó je	srečen	pógled njen, kakó žarèč obraz ... V tem	A
nad podzemske misli, -- prédme stopi da te	srečen	molim!“...	A
je let deset, ali je le en dan; ko sem bil	srečen?	Večnost je.	A
govorí takó: ”Visoko veličastvo!“ ”Res	srečen	bi bil zemski rod -- ko níkdo bi ne bil gospod	A
kadar boste pod zemljó, takràt bo vsakdo	srečen!	“ Tedaj vsa ljudstva ostrmé, ko razdelí	A
sladili ste mi vi -- pa, da bi kdaj bil	srečen,	saj tega treba ni. Zatorej z Bogom	A
bodočnosti moje. Ali rojen sem si v blagor,	srečen	bil spočetek moj? Sebi, soljudem koristen tek	A
bodočnosti moje. Ali rojen sem si v blagor,	srečen	bil spočetek moj? Sebi, soljudem koristen tek	A
stran 117 . / Danes še klanja ti Irec se vsak,	srečen	domov gre, potešen, lahak, ker je poprosil njo	A
ta pomeni, Ki bistro ti oko kalí? Kaj nisi	srečen,	imaš drugo, Ki zánjo serce ti gori?” „Imám,	A
Iz mehkih rok me pusti, dekle! Kakó jaz	srečen	biti smém, Ko sladko svojo domovino V nesreči	A
Od izhoda do zahoda. Od izvíra do iztoka	Srečen	rod ob tebi biva; Malo tu se solz preliva, Malo	A
Vé ‒ žale misli v mojem ni; Ti srečna, s tábo	srečen	bodi, On, ki ti zanj sercé gorí. Zadosti, da	A
ki ti zanj sercé gorí. Zadosti, da je eden	srečen,	Jaz, ali on ‒ kaj dé mi to? Spomin hranilo tebi	A
oziraš vesela; Ni videti tu težav in nadlog, Tu	srečen	je vsak, kdor ni, pa se dela. Zagledaš mene	A
kakor drug Otrok, pod tujo streho, pa vesél In	srečen,	v serci z eno le željó: Da gledal materi obličje	A
poljih skopnel, takrat bo vsak izmed nas zaživel,	srečen	bo takrat, da še živimo! Iz pisma Kako je	A
in puško mu za god kupila ... Ponosen sem in	srečen,	mati, ker ves sem z njimi, ki trpijo, in slutim	A
bi bil kot udarec, ki trga meso raz telesa!	Srečen	bi bil in pisal vse dni s prsti prezeblimi pesmi	A
Ste doma ostali? Jaz sem še	srečen,	ker sem jim ušel; le kaj s teboj je, so te kam	A
Naš kosec Jože, naš Jože je fantič vesel,	srečen	tako, da bi ves svet objel radosten vrisk iz	A
in zapojo z njimi bo Jože zavriskal, zapel,	srečen	tako, da bi ves svet objel! Na kresni večer	A
medtem ko jem meso. Zdi se, da sem neskončno	srečen.	Ne slutim, da bo kratek čas tako.	A
in naenkrat se mu zdi, da jih ne boža sam.	Srečen	srh ga spreleti in že desnica krepko v levo	A
to ni lepo pa ga prepodimo. Pes pa je vseeno	srečen	in vesel in če mogel bi - kot mi - na zadnjih	A
drevo objel. Res je včasih človek prav po pasje	srečen.	Železni zmaji Tako se bo življenje izteklo	A
SAM Gorjé mu, ki v nesreči biva sam! A	srečen	ni, kdor srečo uživa sam! Imaš li, brate, mnogo	A
žgoliš vrh zelenih vej, vedno v cvetju le živiš,	srečen	si vselèj. Ko si v južni zletel raj, bil je	A
Kaj ti mari, če molči stari znanec tvoj?	Srečen	bodi, ptiček, ti, in veselo poj! SOČI Krasnà	A
nazaj, kjer sanjal sem sanje detinske. Tam,	srečen	pastirček, sem glásno pojoč, veselje srcá razodeval	A
mislilo srcé. Zvezde, ki ste mi bleščale, ko sem	srečen	vasoval, ve me boste spremljevale, ko bom pred	A
MRTVI KORAKI JETNIKOV BIJEJO VANJ. ŽELIŠ BITI	SREČEN?	NE ŽELI SI SREČE.	A
Ne boj se ječe. Če hočeš biti	srečen,	ne išči sreče. Od starosti Od starosti jim izpadajo	A
Kranjica. Imel sem ljubico, pa sem jo ′zgubil,	srečen	bo tisti fant, ki jo bo dobil. Imel sem ptičico	A
328 . / Je mene zapustil, je drugo dobil, naj	srečen	ostane, dokler bo živ! Snoč′ je bil ...	A
fanta objame, v postljo gorko k sebi ga vzame:	Srečen	Blažè, kak dobro ti je! Meni pa ne, ker nisem	A
103 . / Je mene zapustil, je drugo dobil; naj	srečen	ostane, dokler bode živ! [ Bled ]	A
Če bi ob meni v širni dalj vzletel, bi vedno	srečen,	sit bil in vesel, vsi travniki, vrtovi bi najini	A
Prijazni štiftar in skakač oholi! Zamenjal	srečen	te bom za Garudo. Predaleč je, da šel bi z osli	A
Evgen plane iz spanja: »Oče!« zajoka	srečen	in se vrže nanj. Stari ga boža po laseh	A
pred njo. Moj dragi striček Tomaž, ki je bil	srečen	zavoljo odhoda v Dachau, ker bo bliže domu,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani