spinozi (44)

prišlo na misel, da bi lahko dobil argumente pri	Spinozi,	in pisal je Dumouchelu, naj mu priskrbi Saissetov	A
In kje ste odkrili vso to lepoto?« »Pri	Spinozi.	«Ob tej besedi se je župnik zdrznil.	A
velikih mislecih 17. in 18. stoletja - Karteziju,	Spinozi,	Leibnizu, Locku, Newtonu, Humu in drugih novoveških	B
narave. Bog je z naravo še najbolj izenačen pri	Spinozi,	utemeljitelju novoveškega panteizma v ožjem	B
filozofsko formulo Deus sive natura - vendar pri	Spinozi	ne smemo spregledati, da se tudi narava ”povzdigne	B
se izenači z naravo. Navsezadnje pa tudi pri	Spinozi	izenačenje Boga in narave ni popolno, saj razlikuje	B
Janez. Bova prihodnjič govorila o	Spinozi?	Bruno.	B
je pa ravno prav, da tudi od mene izveš kaj o	Spinozi...	in če sva že pri načrtih za prihodnji teden	B
sama. Janez. ...in se spotoma pogovarjala o	Spinozi?	Mislite, mojster, da gresta skupaj - Nanos in	B
brez krščanskega Kreda. Toda, če se vrnem k	Spinozi:	Spinoza je verjel v Boga, še kako močno je	B
postiljonom, ki trobi vrh kočije, ostaja v mislih pri	Spinozi.	Brž ko voda zavre, jo nalije v čajnik, zbere	B
povezana z religijo... še najbolje bo, če se pri	Spinozi	omejim na Etiko, na razpravo o substanci,	B
Bennett navezuje svojo ”metafizično zgodbo“ o	Spinozi	na misel, da ”razsežno substanco“ lahko razumemo	B
je prvi vzrok stvarstva, Bog-ali-narava, pri	Spinozi	mišljen kot substancialni prvi vzrok, ki v	B
Bruno. Da, a ravno to je presenetljivo pri	Spinozi:	odgovarjajoči modusi mišljenja in razsežnosti	B
tem ne pridemo do materializma, kot mislijo	Spinozi	nenaklonjeni kritiki, še manj seveda do idealizma	B
pride do tistega cogito ergo sum, ko pa je pri	Spinozi	vselej vezan na telo, namreč v smislu, da je	B
Bruno. Na to kartezijansko vprašanje pri	Spinozi	ne boš našel jasnega odgovora... morda zato ne	B
točki odvrnemo od Schellinga in se vrnemo k	Spinozi?	Schelling je ”tisto mistično“ kljub vsemu opredelil	B
posveti Platonu in Aristotelu, nato Avguštinu,	Spinozi	in Vicu.Posebne pozornosti sta deležna Kant	C
dokopalo neko izbrano pogansko ljudstvo, pa gre	Spinozi	v prvi vrsti za splošen obrazec sklepanja, ki	C
Namreč zakaj? Po	Spinozi	namreč ljudje v naravi "med tolikanj koristnimi	C
" anomični pojavi. In ta trenutek imajo po	Spinozi	dve možnosti: prva je v tem, da se otresejo	C
Lacanu, ljubezen v pravem pomenu besede tudi po	Spinozi	vznikne iz radikalnega nesklada med tem, kar	C
sam ljubil onega drugega". Najprej, kaj po	Spinozi	pomeni nekoga ljubiti?Nekoga ljubiti pomeni	C
veselja, ki ga izkuša ljubeči. Ljubljeni se po	Spinozi	spremeni v ljubečega prav kolikor misli, da	C
vzbudil veselje in da me drugi zdaj ljubi. Po	Spinozi	zdaj s strani ljubečega neizbežno nastopi zahteva	C
spremlja ideja notranjega vzroka, se namreč po	Spinozi	imenuje "sram".Občutek sramu me potemtakem navdaja	C
navdaja z žalostjo. Občutka sramu se bom po	Spinozi	potemtakem največkrat otepal z vsemi štirimi	C
spremlja ideja notranjega vzroka, se namreč po	Spinozi	imenuje "slava".To pa se, pravi Spinoza, "primeri	C
bom videl tistega, kar drugi vidi v meni. Po	Spinozi	torej ljubezen v pravem pomenu besede vznikne	C
ki je v njem vzbujala ljubezen "po sebi", pri	Spinozi	v 16. pravilu pa tisti objekt, ki je bil sam	C
vrača naše ljubezni - in natanko to se zgodi pri	Spinozi:	v obeh ljubeznih do Boga, opisanih v petem delu	C
in umska ljubezen duha do Boga" sta namreč po	Spinozi	"povsem isto". Marivauxova sholija	C
pravi, še preden so si vzeli življenje. Po	Spinozi	si namreč življenja ni mogoče vzeti avtonomno	C
Problematika descartovskega izraza Drugi pri Sartru in	Spinozi.	Poleg tega je spisala roman Prvi metro in ga	D
angleščino je prevedel Divjo anomalijo, mojo knjigo o	Spinozi,	pa Konstituirajočo oblast.Zelo dobro je torej	D
svetovni nazor (Mein Weltbild) se je namreč po	Spinozi	pridružil še znameniti Schopenhauerjevi sentenci	D
nekdanji soprogi, Eisenhowerju, Heideggerju in	Spinozi,	svojemu univerzitetnemu predstojniku in samemu	D
boga izenačil z naravo. Bog ali narava, po	Spinozi	edina substanca sveta, je neskončen in večen	D
potopitve v svet Gocevega imenitnega romana o	Spinozi,	v katerem so prizori, ki zdaj bivajo pod mojimi	D
pravi Damasio. Ob koncu se Damasio spet vrne k	Spinozi,	ki je v prvem delu Etike naznanil, da sta misel	D
zasluži oznako filozofska povest. Iz te knjige o	spinozi	in fatalizmu izvemo več kot pri Voltairu. Diderot	G
reinkarnaciji. Zasledimo ga pri Shakespearu,	Spinozi,	Laibnicu.Kasneje so ideje poznali in o njej	G

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani