nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Janez je še premlad, naj si kar sam najde svojo vero... jaz pa moram zanj pripraviti kaj drugega... če bo danes sploh prišel, saj je že skoraj večer... da, rajši bom pripravil kaj iz Etike, ne bom omenjal Kristusa, saj sem že zadnjič, ko sem Janezu govoril o Brunu, šel malce predaleč... Fant je očitno naklonjen krščanstvu in jaz mu tega ne smem vzeti, čeprav se je v filozofskem pogovoru težko izogniti vprašanjem, ki so tako ali drugače povezana z religijo... še najbolje bo, če se pri Spinozi omejim na Etiko, na razpravo o substanci, atributih, modusih... upam le, da s tem Janeza ne bom dolgočasil... aha, že vem, kako bom pritegnil njegovo pozornost: s prispodobo o popolnem diamantu, s katero sem pred leti razlagal bistvo Spinozovega Boga-ali-narave, še posebej odnose med substanco, atributi in modusi... šment, kako mi je v nekaj tednih ta fant zlezel pod kožo, zdaj se že sam pri sebi pogovarjam z njim! Če danes ne pride, mu prispodobo povem jutri ali prihodnji
teden, magari med potjo na Nanos... sicer pa še ni tako pozno, najprej si pripravim kaj za večerjo, nekaj rižote je ostalo, potem si izpišem par citatov iz Etike... in preveriti moram, kaj je s telefonom, menda so že popravili... morda me pokliče Marija z morja, čeprav to ni njena navada, kadar je zdoma... ampak fant bi me že lahko poklical, tako da bi vsaj vedel... res, kdo bi si mislil, da se bom tako navezal nanj!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani