nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
In tudi če je kontingentnost sveta tista cena, ki jo mora um plačati za svobodo Boga - ali ni ta cena previsoka? Ali naj se na tej točki odvrnemo od Schellinga in se vrnemo k Spinozi? Schelling je ”tisto mistično“ kljub vsemu opredelil, namreč ravno s svobodo, za katero v Vekovih pravi, da je najvišje in edino določilo ”volje, ki ničesar noče“; Spinoza in Hegel sta, sicer vsak po svoje, opredelila ”tisto najvišje“ drugače od Schellinga, namreč z logosom, ki je zanju nujen - ampak ali nista to le dve plati iste metafizične ”zgodbe“? Ne gre tu navsezadnje za človeško osmislitev božanskega Enega?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani