nova beseda iz Slovenije
več ne zanesem. MENTEJ Vam mar vid peša in | sluh | slabi? KOKALJ Ne. | A |
med veje žar posveti, senice glas udari mi na | sluh. | Nad bujnim resjem in lepenjem bršljan prepleta | A |
škrjanec se popenja vzduh, pojoč ratarju boža | sluh, | a sinek plava v sanji zlati, na posteljici pred | A |
tvojega nisem umeval. ni mojega petja umeval tvoj | sluh. | A naj mladoletje sijalo je z neba, naj ljuto | A |
Haran, mož kreposti vzornih, danes je odprt moj | sluh. | Mnogo žêli, žêli pravo, vse ti dam, kar hočeš | A |
vzkalijo novi prijatelji ... Dotaknemo se s čutili ‒ | sluh | me vidi, vid me sliši ... Telo je vse bolj plinasto | A |
kakor brata. »Dokler imam psa,« govori, »naj | sluh | kar šepa!« »Sem sem prišel, ker ne trpim prometa | A |
do te obogatitve. Ondod orodje je za vid in | sluh. | In tu orožje skrivne omožitve. | A |
posvečajo navado. Šivanka v petju mrzkem zbode | sluh. | Bo štukater nanizal svojo krado, umazan bo pilat | A |
pretvarjajoč gleda srepo v plamen, zraven pa napenja | sluh, | da mu ne uide besedica očetove skrivnosti. | A |
dokler smo pričakovali osvoboditev, je bil naš | sluh | ves napet samó ob grmenju, ki se je približevalo | A |
Poželjivost prebavnih celic se prenese v vid in | sluh, | ki sta razdraženo na preži, da bi prestregla | A |
šum spremenil v dražeč glas za njegov budni | sluh, | tenko platno dežnega plašča pa se mu je zazdelo | A |
jim zdaj s svobodo zelo počasi vrača vid in | sluh | in tip. »Pa si rekel včeraj, da je toliko stvari | A |
prinese, kaj mu lahko vrne lep obraz, vid in | sluh? | pol vida in pol sluha?Vseeno se je naenkrat | A |
/ . / stran 428 . / me slepi moj vid, morda | sluh, | hrepenenje srca je hrepenenje iz božjega navdiha | A |
tako da se bobnenje zliva skupaj. Tvoj pozorni | sluh | uspe razpoznati različnost, razporediti ritem | A |
sprhnelem lesu. Vsi čuti so delovali: vonj, vid, | sluh, | tudi razboleno telo.V podu so bile luknje, obleka | A |
pekočo bolečino. Megla pred očmi se je razkadila, | sluh | se je vrnil.Treskalo je, da mu je hotelo raztrgati | A |
njega. Štiri sluge so štirje čuti, namreč vid, | sluh, | vonj in tip. O očesu smo že povedali, da je | A |
koreninah in talnih listih prizadene vid in | sluh, | povzroči vrtoglavico, bruhanje in krče, težko | A |
izhlapevanju, drži, dokazala sva si izreden | sluh, | ko sva se brez šepeta v popolni temi dotipala | A |
Tedaj bi našega deda nenadoma zapustil dobri | sluh | in bi rekel: »Kaj?« in bi se spomnil, da je | A |
Hudournik je hotel kužku še posebno izuriti | sluh. | Zato ga je ob vsakem tujem koraku, ki se je | A |
pač nisem natanko razumel; zakaj star sem, | sluh | odpoveduje, spomin je slab. - Kaj ste res tako | A |
da si kmalu odpočijem! Roke se mi tresejo, | sluh | mi odpoveduje, tudi vidim že slabo od same bridkosti | A |
ki je imel ta rajon na skrbi, je imel dober | sluh, | pa tudi dobro stopinjo po skalah, in ju je po | A |
domov. Pa so ga sprejeli udarci, da ga je minil | sluh | in pogled in da je s črnimi vtiskami plačal | A |
govoril in ubogi svetilnici na nebu dajal oči, | sluh | in pamet, pozabivši, da luno pač malo skrbi | A |
srečo bežal, in od kod. Človek, ali imaš še | sluh, | čuješ ali ne!Pij!« | A |
nami že storilo, da se tej svetilnici vid in | sluh | natvezuje, videl in slišal je to kakor vsako | A |
življenje, nekdo pa nogo ali roko ali vid ali | sluh. | Ne misli dalje, da se je izvršilo vse edino zaradi | A |
kadar jim odreko mišice ali duh ali vid in | sluh. | Človek, ki je doslužil svoje življenje, kar čez | A |
plešoče. Tudi vi se postarate; oslabi vam vid in | sluh, | sključi se vam hrbet in nagrbanči se obličje | A |
pripadajo. Morda se bodo kdaj čaršiji odprle oči in | sluh. | Človek ima občutek, da imajo pet centimetrov | A |
gospa, da si izposojaš moje oči, moj voh in | sluh, | da čutiš in prečutiš moj strah, veselje in vsakršna | A |
gluh? Je Torgutsko smetišče prizadelo tudi tvoj | sluh? | Saj je za vse krivo Torgutsko smetišče, ni tako | A |
razčleniti svojega stanja: odvzet mi je vid, | sluh, | otip in govor.Moral bi razčleniti svoje stanje | A |
ne oglasa več. Nemara se je njegov njuh in | sluh | privadil. »Zdaj bova čakala, Rok.« | A |
vidno polje pa obsega cel krog. Ima izostren | sluh | in v primeru nevarnosti, ko zazna neznan zvok | A |
Ne pomagajo roke na ušesih. | Sluh | imam izvrsten.Končno napihnem njegovo ljubosumnost | A |
je kot posebno čutilo, s katerim sodelujejo | sluh, | vid in voh.V svojem življenju sem aretiral več | A |
katero vsakih štirinajst dni mrcvari trate in | sluh | vseh nenaglušnih v bližini.Nikogar ne spusti | A |
razloži Plotkin; ti Sibirjaki imajo vražje tenek | sluh. | Qvietone se razveseli besede. | A |
premeščalo nekaj telesnih udov. Zato pa je bil | sluh | tem bolj oster: dobesednost pa tudi intonacijo | A |
nato nič več dišalo, in ti je jemalo vid in | sluh? | Tam je bila, če si bil kje zunaj, pot dol v doline | A |
- kakor potrebujejo, recimo, oči vid, ušesa | sluh | in je zato za ta telesna dela potrebna še ena | A |
bolj pa zaradi njih samih,23 kakor so vid, | sluh, | mišljenje in tudi zdravje in vse siceršnje dobrine | A |
Pazi, ali je potrebno še nekaj tretjega, da | sluh | lahko posluša in da se glas lahko sliši ter | A |
vid, ali tudi za tisto, ki se nanaša na naš | sluh | in ji pravimo pesništvo?« »Verjetno | A |
telesu,« vendarle spada k telesu. *17 Kje bi bil | sluh, | če bi bilo vse telo oko! Kje bi bil vonj, če | A |
telo oko! Kje bi bil vonj, če bi bilo vse telo | sluh! | Tako pa je Bog vse posamezne ude v telesu razpostavi | A |
križemkražem napisano. Pri delu sodelujeta oko in | sluh, | z njima nastaja konstrukcija (arhitektura). | B |
svet vse, kar je povprečnega, na prvi pogled in | sluh | sprejemljivega.»Slovenska« harmonika in »avstrijsko | B |
razdražijo, če mu jih damo pod nos. Ima tudi tenak | sluh | (muzike in zvonjenja pa ne sliši rad), dober | B |
kakor podnevi. Še boljši kakor vid je mačkov | sluh. | Ni je morebiti živali, ki bi tako dobro slišala | B |
zraven pa ima tudi dober vid in zlasti tenek | sluh. | Nekaj posebnega ima v tem, da neznansko rada | B |
siten. Krt ima neizrečeno dober nos in tenek | sluh, | je tudi nenavadno uren, posebno pod zemljo, | B |
na lov, po katerem ga vodi največ čuda tenak | sluh | in tudi bister vid, nos mu pa pri tem ni v korist | B |
užaljeno in občuti podoben vtis, kakor bi ga na | sluh | napravili kričavi glasovi polomljenega gramofona | B |
zunanje čute, torej: notranji vid, notranji | sluh, | predvsem pa celovito in nedefinirano notranje | B |
telesu,« vendarle spada k telesu. Kje bi bil | sluh, | ko bi bilo vse telo oko?Kje bi bil vonj, ko | B |
telo oko? Kje bi bil vonj, ko bi bilo vse telo | sluh? | Tako pa je Bog vse posamezne telesne dele razpostavi | B |
tedaj je bilo zaporedje običajno: prvi se zdrami | sluh, | refleksno se skrčijo mišice, sledi sunek adrenalina | B |
Keats. Spet se mi je kar naenkrat začel ostriti | sluh, | opazil sem, da tudi vonj, tudi vid, čudni občutki | B |
sama tihota nas je obdajala, le zelo izostren | sluh | je prejel zunanje šelestenje vejic in listja | B |
išče z vidom, vselej vidi samo (skozi) sebe. | Sluh | obravnava instalacija Ansambel za tri ženske | C |
toni v medsebojnih razmerjih bolj neenaki, | sluh | njihovih razlik brez naprezanja ne bi mogel | C |
razločki med hkrati zvenečimi toni zaposlujejo | sluh | bolj kot pa razločki med zaporedno nastopajočimi | C |
na več kot šest delov naj se ne deli, kajti | sluh | nima zmožnosti, da bi brez posebnega napora | C |
vsemi konsonancami prva in da jo za unisonom | sluh | najlaže zazna.To potrjuje tudi poskus na piščalih | C |
vseh konsonanc je kvinta najbolj prijetna in za | sluh | najlaže sprejemljiva.Običajno zavzema zato v | C |
razločujeta in tako v večji meri zaposlujeta | sluh. | Zato bi bilo hitro grdo, če bi se v skladbah | C |
del skladbe, bi zgoraj sozvenela kvinta in | sluh | bi zlahka zaznal, da je bila kvinta s sebi lastnega | C |
od A do B; ker bo ton B mnogo močneje zadeval | sluh | kot ton A, se bo za preprečitev tega nerodnega | C |
toliko blagozvočnosti, da bi lahko zadovoljevale | sluh, | zato se dojemajo le zaporedno z ozirom na konsonance | C |
poprej, je interval shizme tako neznaten, da ga | sluh | komaj loči; tako si prikazane disonance izposojajo | C |
peti glasbi in glasbi v drobnih vrednostih pa | sluh | nima toliko časa, da bi zapažal njihovo pomanjkljivost | C |
bolj očitna, ker so blizu kvinti, s katero jih | sluh | zatorej primerja in iz katere popolne blagoglasnosti | C |
začetni glas, drugi glas nepričakovano vznemiri | sluh, | nas novo, ki ga uvede, kar najbolj vzpodbudi | C |
takojšnjim nastopom neke druge konsonance, je | sluh | v to tako usmerjen, da zazna premajhno mero | C |
ko poslušamo nepopolno konsonanco, pričakuje | sluh | popolnejšo, v kateri bi se lahko bolj umiril | C |
sledila, saj višji ton mnogo močneje zadeva | sluh | kot nizek. A to neugodje je v basu manjše kot | C |
glasovi. Poleg tega mora bas močneje zadevati | sluh, | da bi se razločneje slišal, saj ga ostali glasovi | C |
prejšnjih ugotovitev: Nižji ton namreč učinkuje na | sluh | počasneje; zato tako hitrega menjavanja v basu | C |
počasneje; zato tako hitrega menjavanja v basu | sluh | ne bi mogel prenesti, saj ne bi imel časa za | C |
dolžinska razmerja niso dopustna, saj bi jih | sluh | zaradi njihove zapletenosti ne mogel dojeti | C |
tudi zaveda, da so tako blizu konsonancam, da | sluh | njihove nepopolnosti skorajda ne zaznava.Zato | C |
in tujo pomoč, - osebe, ki so trajno izgubile | sluh, | - ustanove za varstvo otrok, šole, bolnišnice | D |
možganskimi področji, na primer središča za | sluh | in vid.Druga trdi, da ljudje s to sposobnostjo | D |
prenašajo signal naprej v možgane in tako se | sluh | izboljša.Znanstveniki pa se trudijo tudi slepim | D |
predmete tesno povežeta z vsebino in obiskovalcem. | Sluh | in vid sta zadovoljena, otip si lahko predstavljamo | D |
sproščen, osebe so iskale otip, glasba bo zaposlila | sluh. | Prišli smo vendar na predstavo, ki nam bo skozi | D |
čutil: auditus, visus, sapor, odoratus, tactus - | sluh, | vid, okus, voh, in otip.Zdaj, ko smo se v resnici | D |
z drugimi senzornimi občutki, kot sta vid in | sluh, | ki za razvoj zahtevata prisotnost vidnih ali | D |
biomarkerjev, s katerimi ocenijo njihove reakcije, | sluh, | vid, otip, zmogljivost pljuč in spomin.Računalniško | D |
ljudje nismo vsi enaki, saj imamo zelo različen | sluh. | Tistemu, ki prej omenjene razlike sploh ne sliši | D |
inštrument namreč sodelujejo hkrati centri za | sluh, | motoriko, zaznavanje in tisti, ki obdelujejo | D |
Izkazalo se je, da sta pri profesionalcih centra za | sluh | in gibanje prepletena.Dražljaj enega samega | D |
Izrazitejši so tudi centri, odgovorni za roke in | sluh. | »Muziciranje spodbuja še marsikaj drugega | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |