Saj dokler ne doseže določene stopnje, glad ne utruja in ne mrtviči, ampak sili telesa v nerazsodno gibanje, v razburjeno beganje. Poželjivost prebavnih celic se prenese v vid in sluh, ki sta razdraženo na preži, da bi prestregla najrahlejši spodbuden odsev in šum. Vsakdo seveda dokončno in z vsem svojim bitjem vé, da ne more biti in ne bo nobene spremembe, nobenega presenečenja, a videti je, da že prežanje samo izpolni neko potrebo nezadoščenega organizma.