sanjala (560)

misliti, sladke sanje priklicati ... Tako rada bi	sanjala	o vodi, to je nov začetek, potem lahko jutri	A
nad tabo; nikakor ne! A tega bi si doslej ne	sanjala	o tebi živa duša ...Napósled imaš prav.	A
Zbogom, Vida! Ti boš spala,	sanjala	boš o paradižu, ko bo moj drug vihar, moja družica	A
grenki časi... Davi, že proti jutru, se mi je	sanjala	čudna reč.Tista reč namreč, ki se je vršila	A
tak, kakršnega gledaš v svoji nemirni duši.	Sanjala	si o sreči, mirni in sladki, opojeni s čisto	A
biti peklensko življenje ... Prve dní sta seveda	sanjala,	kakor dve grlici, v samih objemih in poljubih	A
rada se možila? JULIJA O časti tej še nisem	sanjala.	DOJKA Čast!	A
srcu nosim te. Saj dovolj že dolgo res duša	sanjala,	ah, zaradi sanj usoda me preganjala. Sreče ne	A
Že pozna je ura pozvanjala, sva sladke sanje	sanjala,	Ljubljanica šumela, prehitro je ura hitela.	A
drugo stran nagelj rdeč, da bo zibala, da bo	sanjala,	z nogó da bo zibko poganjala in aja-tutajala	A
drugo stran nagelj rdeč, da bo zibala, da bo	sanjala,	z nogo da bo zibko poganjala in aja-tutajala	A
S teboj obiskujem kraje, ki sem o njih	sanjala,	preden sem prvič odprla oči - ležim	A
zanihala od zemlje od neba - o njej sem	sanjala,	je vse ožarjala od prvega dne do konca	A
menó. . / . / stran 225 . / KAK� SVA NÉKDAJ	SANJALA	Kakó sva nékdaj sanjala o krasnih dnéh	A
KAK� SVA NÉKDAJ SANJALA Kakó sva nékdaj	sanjala	o krasnih dnéh bodočih; kakó prisegala	A
stran 58 . / Zunaj pod oblačnim nebom	sanjala	je noč jesenska; ali midva, roko v roki	A
5 Pod oblačnim, sivim nebom	sanjala	je noč jesenska; ali midva, roko v roki	A
A dva in dva, še druga dva tam stala sta in	sanjala	in vse sta si naznanjala in vse sta hrepenela	A
dobil ime. Nekoč, še v materi, ki pa je tudi	sanjala	... KRTAČNI ODTISI S čevljev si je otresel zlate	A
bom te videl več. . / . / stran 45 . / IV	Sanjala	si o vrtnicah rdečih, ki da sem jih v zapor	A
je minila; če je gorela - je ugasnila; če je	sanjala	- se je zbudila in videla, da je cesta blatna	A
poštenjakov, da bomo narod vrlih mož. Kar	sanjala	v trenutkih zlatih sva sanj za narod naš kedaj	A
pevala Ko ptičica sem pevala, sem sladke sanje	sanjala,	oh, zdaj pa zdaj, pa nikdar več, veselje moje	A
vedela za to; a zaprla se je vsem pomislekom in	sanjala	v brezdanjost greha. Oficialova poštenost jo	A
zdaj ni bilo več takó kakor prej. Zdaj sta jih	sanjala	ponoči, tiste pravljice, in ko sta se prebudila	A
zjutraj pustila spet samo, je Evka zaspala in	sanjala,	da parketi škripljejo in da se on spet približuje	A
kakršna je bila takrat, ko je kot malo punče	sanjala	o čudežnem srečanju. A kakšna je potem moč vsiljeneg	A
svojih mladih let, ko je kot revna služkinja	sanjala	o lastnem domu, in je tako svojo hišo zapustila	A
sedela v gostilni še vse popoldne, jedla, pila in	sanjala	o lepi prihodnosti.Ernest je pripovedoval, kakšno	A
»Saj ga me ni v resnici napadel me ... Samo	sanjala	sem ga sem, da me je napadel me ...In vsa mokra	A
pod okni sobe, v kateri je spala Katarina in	sanjala	o silnem bobnenju v gori.Odprla je oči, poslušala	A
morala obliti zlata svetloba, tolikokrat je	sanjala	o njej.V mesto sta prišla kakor tihotapca, kakor	A
Zdrznil se je, ko je treščila z vrati. Kaj je	sanjala	ona, ki ni imela rok sklenjenih nad glavo?Zakaj	A
me sploh ne bo nazaj, sem rekel. Potem bom pa	sanjala	o tebi, je rekla, življenje, je rekla, in že	A
zazvenela nova pesem. Minka jo je začutila in je	sanjala	o njej. Prišel je Kozarjev Štefan in za Minko	A
O, kako kruti so ljudje! Tako tiho sva	sanjala	o sreči, toda prišli so in naju ločili ...Vojska	A
oni dobri gospodin Franjo, o katerem je toliko	sanjala.	Ker je pozabila na odgovor, je povzel Vazko:	A
tiste dni ni mislila o malenkostnih stvareh,	sanjala	je le o čem velikem in dobrem in gospodin Franjo	A
Ošabna sem bila, gospodine, ko sem noč in dan	sanjala	o Tebi. Ko sem videla in uživala Tvojo velikodušnost	A
Toda mrak je še ležal na zemlji, v megli je	sanjala	planina, na njej je bistrooki volk prežal na	A
poskočila od veselja. Spala bi oba praznika ter	sanjala	o domačih krajih in nevoljni tovariši bi morali	A
ve kako imenitna, povem jo le, ker se mi je	sanjala.	Včasih se mi kake historije sanjajo, pa ni nobena	A
Tesno pa ji je bilo pri srcu. Niti	sanjala	se ji ni možnost takega zapletka!Ali zdaj, ko	A
se igrali z njimi, Irena se je sprehajala in	sanjala	lepe sanje. Kar stopi izza temnega oljkovega	A
Slovenih. Obšlo jo je še samo za hip, kakor bi	sanjala,	nato jo je stresla groza.Izmed orožja, izpod	A
Alena!« »Je res več bridkosti v njem, kakor sem	sanjala	v Ljubljani.« »Več bridkosti?	A
dolg trenutek, ki bi ga bila tako rada zgolj	sanjala	in se potem srečna zbudila; nato je začutila	A
svetilke, sem sprevidela, da se mi bliža on, ki sem	sanjala	o njem, odkar mi je prvič kdove zakaj hitreje	A
predolgo v zemlji leži ... Od nekdaj je	sanjala,	da bi jih imela nič koliko, lepo zloženih v	A
signori, signore, cantiamo l'amore ... Pesem je	sanjala	naprej o ljubezni, Tine pa je sédel na visok	A
skoro strog je bil njih pogled in za njim je	sanjala	in mislila duša, ki je, nenadoma vzdramljena	A
pri meni!“ ”Kakšno znamenje je, Aleš, da sva	sanjala	obadva take čudne in pregrešne sanje?“ ”Kaj	A
bilo. To je bilo tisto življenje, ki sem toliko	sanjala	o njem -- tam je bilo, že čisto blizu, trkalo	A
na dnu, na dnu so sanje. Tudi ta ženska je	sanjala	o daljni lepi prihodnosti in sanja še danes	A
bile kdaj resnične na svetu, ali če jih je le	sanjala	hrepeneča bridkost; najlepši obraz, ki ga zdaj	A
truden, tuj... Tišina; dremotna, bela svetloba je	sanjala	na zagrinjalih, na stenah.Mirno in enakomerno	A
Nasprotno! Kadar je	sanjala	na divanu, zdelo se ji je, da se oglašajo nad	A
njeno mišljenje zeló romantično nadahnjeno.	Sanjala	je o belem gradu, skritem med visokimi platanami	A
Samo zato, ker si ven ne upaš! Tudi jaz bi	sanjala	daleč, če bi si ne upala ven; najdalje sanjajo	A
silno voljo, da bi se upijanil z delom in da bi	sanjala	roka, ker srce ni moglo sanjati. Tako je	A
Onadva, ki sta umrla pod rdečo odejo, sta	sanjala	o sončnih poljanah, o šumnem življenju, in o	A
prepevala v svojem hrepenenju. Z velikimi očmi sta	sanjala,	skrita strast je grizla v uzde; in ženska je	A
vere!“ Glej, zasanjala sta prihodnost in sta	sanjala	brez vere; vstajenje sta praznovala in nista	A
dodeljeno, da bi uživala čisto radost, o kateri sva	sanjala	za hip v nespametnem, predrznem upanju.Podala	A
utrujena v naročje, oči so strmele v steno in	sanjala	je kakor otrok ...Vesel je tam zunaj v velikem	A
ena sama noč je bila vmes in strašne sanje je	sanjala	tisto noč. Kakor da bi živela dolgo življenje	A
uresničenje tako blizu -- samo še tri ure morda!	Sanjala	je kdaj, ob žalostnih urah, in zdelo se ji je	A
lepša nego v resnici, toda kaj je resnica? Če je	sanjala	Metka o božjem templju; tedaj je bil božji tempelj	A
mesto in je zaspala, in ker je bila trudna, je	sanjala	grde sanje. Z zaspanimi očmi je pogledala	A
Rada bi bila doma, v temi, da bi zamižala in	sanjala,	zakaj na ulici ni bila sama; neprestano je hodil	A
temne trepalnice so legale tiho na lica. ”	Sanjala	bom ... lepo in dolgo ... ti, dragi moj, nad vsemi	A
pestovala je ves dan in se ni nikoli najedla;	sanjala	je pač o belem kruhu, o pisani ruti, morda celo	A
solzi. ”Kaj več ne veš, Milan, kako sva obadva	sanjala	o tvoji prihodnosti, polni slave in sonca?Moje	A
svojih službenih potih - ona pa je sedela doma in	sanjala	... A to ni moglo dolgo trajati; pričakovati je	A
”Slabo je ... Pravkar, še v tem trenotku, sem	sanjala	hude sanje ...“ Ženska ji je vzela steklenico	A
ustnice. Zganilo se je bilo v njenem srcu in	sanjala	je nemirne sanje vso noč, tako da se je vzbudila	A
večera, s srebrno mesečino in sencami topolov ...	Sanjala	sva o stvareh, o katerih človek ne sanja ob	A
že trka na duri in ki bi si ga nikoli ne bila	sanjala	tako čudovitega. Vedela je, da se bo vse izpremenilo	A
nedolžen, neumen otrok: Bog vedi, kolikokrat je	sanjala	o taki. svetli, lepi sobi, o prostorni kuhinji	A
Njegov cilj je bila lepa bela hiša, ki je	sanjala	kraj mesta sredi vrta in kamor ni segal pisani	A
trenutek, ko je vstopila prednica, je sestra Elekta	sanjala.	S pol odprtimi ustnicami je strmela pri oknu	A
in menila proti Anakleti: »Glejte, zopet sem	sanjala,	da sem v šoli.O čem sem vam sploh brala?«	A
palici boš lezla in tako ti bo, kakor da si težko	sanjala	o tej bolezni in tem strahu.’In tako je tudi	A
Pozno je zaspala.	Sanjala	je motno: sredi vrta je z doktorjem in prosi	A
Tako se je zgodilo, da je končno zaspala in	sanjala,	da je svetnica. Šele, ko ji je Anže vtaknil	A
»Še je Bog v nebesih...« Tisto noč potem je	sanjala	Anica od samih belih rož.Zbudila se je in je	A
Zbudila se je in je zopet vsnula in je zopet	sanjala	od belih rož.Nato pa ni mogla zaspati več, oblekla	A
ga, vprašal je po Anici!« je pravila dekla. »	Sanjala	si!« je odvrnila Katra. »Saj je zaspal!«	A
je klical z zadnjimi močmi, in Marjanica ni	sanjala,	in je bil res njegov glas, glas duše neskončno	A
zamišljenosti in molitve in se začudila, ko da sta	sanjala.	* * * Okna	A
Jerica se prebudi, odpre oči. Ah,	sanjala	je.Lepo solnce ožarja zunaj polje in goro.	A
nasmehom in strmela nekam skozi okno v večer in	sanjala.	Trenutno se je nasmejala polglasno in vedro	A
zobe. Nekdo v hiši je kriknil: stara dekla je	sanjala.	Tagliat je šel proti vratom svoje sobe.	A
pri kamniti mizi ob košarici nabranega sadu,	sanjala	sama vase in se poigravala med sadjem s prsti	A
ždela v kotu vozovnega predela in je zamaknjeno	sanjala	svoje odbegle sanje. A ko je pridrhtela v Florenco	A
njega ogrlico, o kakršni Sinjeoka še nikoli	sanjala	ni.Dvignil jo je Kodrolaski pred obraz.	A
molčali ter v tla zrli. Bilo mi je, kakor bi	sanjala,	a vedela sem, da moram govoriti in povedati	A
prebrala listič, potem pa sladko zaspala in	sanjala	o mlinih, iz daljave pa je odmeval Francetov	A
je ljubila, rut, svilenih, o katerih je vedno	sanjala,	na pečenko jo je peljal in celó v kavarno, kjer	A
smrtjo in življenjem, o katerem je Marijanica	sanjala,	je zijal med obema in ni ga znal premostiti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani