revno (571)

1	Revno	déte brídko jóče, sólze vró mu z jásnih líc	A
zdaj jedva se obupu smrtnem brani. Srcé se	revno	v togi grozni šíri v življenju tèmnem več	A
zemljo bodeš glavo sívo; kdo ti božal, dete	revno,	líce bode ljubeznívo? V mírnem gozdu	A
pozdravi, solza mu na licu sveti. ”Srce moje,	revno	srce! Daj, povej mi!	A
zlate! Ali zrem še lice bledo, svojo ljubo,	revno	mater?“ Tiho, tiho stopi v izbo, žalost	A
male grehe pokorí se; in da svoje ljubo,	revno	ljudstvo obvarúje satanove zlôbe, kakor	A
preženite vse meglice, da bo sijalo sončece na moje	revno	srčece. Po Koroškem, po Kranjskem Po Koroškem	A
bi doživel. Prišel je možiček srednjih let,	revno	oblečen, s kuštravo glavo in zmršeno brado.	A
premaga in čuti, kakó oddaja tlom svojo zadnjo,	revno	nežnost.So pa spet trenutki, ko nad ležečimi	A
modri halji in tudi bolj samosvoja, nič več	revno	dekletce v temnem krilu in beli jo pici.Z rokami	A
v nemirnem času živimo, bolj ko je ljudstvo	revno,	bolje vlada kralj.Očak Tobija je bil zadovoljen	A
bednim človekom, ki je zlomil uboga vrata v	revno	omarico in vse razmetal.Odnesel je tudi usnjeni	A
zdi dobrodušen človek. Njegova gospa je precej	revno	oblečena.Njen klobuk je še izza časa Marije	A
pohišje je stalo na svojem mestu, vse majhno in	revno,	a lično in prijazno.Za mizo je sedel oče Petan	A
Cilo, da ne bi vedno slišala samo ona, kako	revno	nevesto si je izbral njen sin! Ko pa je žagala	A
majhnih odplačil, kadar si je napravljala kako	revno	oblačilce ‒ ni prejela že dolgih osem let, ampak	A
žleb in oprl glavo med dlani. Poleg njega je	revno	brlela hlevna svetilka. IX Ančka se je vsa tresla	A
Siva glava mu je klonila na prsi. Vse	revno	življenje, vse tiho in pritajeno trpljenje človeške	A
huda na Liska. Tako zatopljen ni opazil, da je	revno	kljuse vleklo počasi sredi ceste čuden voz.	A
vaseh in prosile miloščine. Imele so posebno,	revno	obleko, krog vratu obešene pripravne vreče,	A
Utržili so si nekaj dobička, da so ob njem	revno	živeli. Izmed doslej navedenih vasi je bila	A
petek ne v svetek. Ko je nekoč južinal svoje	revno	kosilce, je sedel ob poti na korenino stare	A
Nekega dne se tam prikaže v moji sobi zelo	revno	oblečen star mož. »Naprodaj sem vam ga prinesel	A
bogastva, uživanje gosposkih obedov in se skril v	revno	kočico na Umbrijski ravnini.V njej se je oborožil	A
Le noter!« mu je odzdravil Vorh in svetil v	revno	izbo, kjer so spali na peči trije otroci, žena	A
in gole z doma v beg, z dojenčki v naročju, z	revno	culo pod pazduho.Konjski rezget, kravje mukanje	A
da si ob robu njive, tik občinske poti, steše	revno	kočo, ko nima kam z družino.Praded mu je rad	A
pomolil. . / . / stran 23 . / Nato sem sedel pod	revno	znamenje.Spomnil sem se, da je prav tu Nejca	A
se je okrenila od okna, lučka pred Marijo je	revno	brlela.Zdelo se ji je, da še posluša njeno in	A
gledala bogastvo, kakor ga še ni bilo pod to	revno	streho, kamor se je po trimesečnem čakanju na	A
Gašper ni pogledal v tla. Svetlo je zrl v	revno	luč pod stropom in na smeh mu je šlo.	A
»Pri Mrzlikarju. Za stražo imata	revno	podstrešnico.O, Bog je dober.«	A
sodbe Motna svetilka je za silo razsvetljevala	revno	prenočiščno sobo pri Rajerju, ali kakor so pravili	A
je rekel, da sam iz svoje skušnje pozna, kako	revno	živijo ljudje; duhovni da niso tega krivi, prav	A
Sami niso vedeli, kako ...	Revno	bajto kraj vasi v Modreju ob Soči je imel Miha	A
krivo stisnjene. Žvižgal si je nekako skrajno	revno	melodijo s čudno strahotno kadenco.Bilo je kakor	A
spregovoril Danijel. Bil je posvaljkan in jako	revno	oblečen.Na kozavem obrazu se mu je videlo, da	A
je, kakor je bil za trdno prepričan, počastil	revno	dekle.Da bi ga ona ne hotela, o tem se Urbanu	A
deček na tleh. Prav zelo si je bil onečedil	revno	oblekico. »Kako čudo!« je vzkliknil grof Nesselrode	A
te je stvarnik vzel v roko, da reši s tabo to	revno	dušo, ki omaguje na poti obupa in skušnjav?	A
svojimi pogledi. Na dvorišču je ugledal silno	revno	oblečeno osebo, ki se je ponižno tiščala v kot	A
pravil, da je óni mladi človek, ki je, skoraj	revno	opravljen, jezdi tam po cesti z manjšim spremstvom	A
bodo ščetinili lasje! Če umrjem, zapustim ti	revno	pest tisočakov in ne vinarja več!Videl boš,	A
Nad zvezdami kraljuješ zdaj in se oziraš na	revno	zemljo, kjer si morala, dasi si se rodila med	A
in kakor strele so mi udarjale njene besede v	revno	moje srce. »Svetlost!« sem vzkliknil in vstal	A
podružna cerkev. Okrog nje je ležalo malo in	revno	pokopališče. »In kje si ti doma?«	A
udje iz njegove rodovine. Nekdaj so pokopali	revno	kmetico tako, da je z nogami sezala že na aristokratično	A
odprtem oknu sonce sijalo. Bilo je to prav	revno	bivališče: nekoliko stolov, miza, na njej pisalno	A
katere sva hodila. Selišča so bila redka in	revno	ljudstvo je prebivalo v lesenih, s slamo kritih	A
ugovarjal, ji je pripravila dekla na klopi pri peči	revno	ležišče.Kar je bilo večerje ostalo, smo ji ponudili	A
če bi ti za sinom ne bilo ostalo drugega nego	revno	otroče;« Pograbila jo je jeza in pričela je	A
ter jo na kolenih prosil, da bi se zavzela za	revno	deklico in jo branila pred surovimi hlapci.	A
veliko njegovo vsakoletno plačilo, je vendar	revno	živel. VII	A
Pavle ostal pri svoji navadi, namreč, da je	revno	živel.Le toliko si je prihranil, kar je bilo	A
preiskovalnega zapora. Zaupno so zvedeli, da živite	revno	ob majhni službi in da ste vi, še mlad gospod	A
in se po kobilje zarežala v medlo luč, ki je	revno	brlela.Ko je gramofon utihnil, so se lovili	A
silila ven. »Pusti me!« ji je jezno reklo neko	revno	dekle. »Ti že imaš moža!«	A
Potem pa še dvakrat. Mirko je mislil na svojo	revno	mladost, na očeta, ki se je izgubil nekje v	A
Samo vaša cerkev ima neke dohodke, drugo je vse	revno.	Vaša cerkev ima gozd, laze in njive.	A
ko bo konj odprl gobec. Kdo bo meni vzel to	revno	cerkovništvo?Nihče!	A
drevje zagledal tik gozdnega roba stoječo malo	revno	kočico in proti nji je obrnil svoje korake,	A
gospod opat« je zaklicala Polonica »jaz sem	revno	kmetsko dekle, ali poštena sem in poštena ostanem	A
prilike, da bi na lastne oči ne videl, kako	revno	je moral zapustiti Zatičino tisti mož, ki je	A
že je odšepal stari in sitni berač v svojo	revno	kolibo.Tuja je bila Stružniku šala, tuje mehko	A
gospodove v kamnitni in globoki jarek, tam se je	revno	ubila in utopila, tam v gnilem jarku, v samoti	A
stenah in skozi okno so gledale rože. V svojo	revno	in tiho izbo sem prinesel obraz ljubega dekleta	A
temi in leže na posteljo. Fronek odlaga svojo	revno	suknjico in vse zašite hlačice, sede v sami	A
bosih otrok. . / . / stran 9 . / Vse nizko,	revno,	izžeto in izpito.Hipoma vse ozeleni.	A
jamah so se kotalile prekrasne črne oči, to	revno	nosno koščico je odeval dražestni dekliški nosek	A
temi in leže na posteljo. Fronek odlaga svojo	revno	suknjico in vse zašite hlačice, sede v sami	A
tako veliko in visoko in moje življenje tako	revno,	da je ravnalo z menoj slabše kakor z beračem	A
avtokampa je bilo videti v primerjavi z njo zelo	revno	in nedomiselno oblečenih.Kdo ve, kje se oblači	A
varala; če je grda, ti ne bo ugajala; če vzameš	revno,	boš propadel; če vzameš bogato, ti bo ukazovala	A
rekel: »Vidim, da živiš zelo skromno in da si	revno	oblečen. Zahtevaj od meme karkoli in če bo v	A
Tako grdi pa spet ne boste, da bi ogoljufali	revno	žensko za težko prisluženi denar.« Kaj je hotel	A
prek polja, dokler nista v daljavi ugledala	revno,	mrko kočo.Berač ni hotel storiti niti koraka	A
Prav se ti godi.« Vrnil se je torej v	revno	kraljestvo in ji zaloputnil vrata pred nosom	A
resnično vljuden, ko si hlinil zanimanje za mojo	revno	konverzacijo, in tega ne morem dovoliti.Pojdi	A
izpreže, da naredi nekaj korakov tja dol na nizko,	revno	polje onkraj deželne ceste, tam se zgrudi v	A
sami državi, postane to gotovo nevarno za našo	revno	državo!« »Kako naiven si, ko misliš	A
11 Prav do tega trenutka smo lačni in žejni,	revno	oblečeni smo, tepejo nas, iz kraja v kraj begamo	A
večja kakor v gledališču. Gledališče je skrajno	revno	v svojem približevanju življenjski stvarnosti	B
je kaos, je nepredvidljivo, neorganizirano,	revno,	nestabilno, autsajdersko, nevarno. Postkomunizem	B
lirika. Slovensko mladinsko slovstvo sicer ni	revno,	vendar imajo njegove stvaritve z izjemo nekaterih	B
ko je pozval bralce, naj se spomnijo, »kako	revno	in nemoško je eden od drugačnežev, ko ga je	B
vsakdanje življenje, večjidel preprosto in marsikdaj	revno,	kljub temu ali morda ravno zato pa občutljivo	B
sicer notranje bogatejše, a na zunaj velja za	revno	in neugledno.Z rabo posameznih iz angleščine	B
dragocen zaklad, ki nikoli ne usahne. Kadar je srce	revno	in plaho, se ozre nazaj in je bogato.Tako se	B
improviziranih bajtah brez TV in kavča se jim zdi	revno,	človeka nevredno in brez perspektiv.	B
seboj. Mislim, da malone nobeden ni bil tako	revno	opremljen in nenegovan, kot sem bil jaz.Kajpak	B
mesečno. Meščani so najbolj poznali "špital", "	revno"	hišo, kjer so živeli "špitalarji", občinski	C
so sicer zahajali kamniški zaljubljenci. V	revno	hišo je včasih prišel tudi kdo, ki je vse življenje	C
včasih so šli po pomoč v mestni "špital" - v "	revno	hišo", več stikov je bilo tudi med lastniki	C
ali bo sploh minilo, kako se bo končalo to	revno	življenje. Počutiš se kakor v zakletem gradu	C
sveta, zdaj varujejo še eno malo domorodko,	revno	malčico iz velikega mesta.Nečaki so se obnašali	C
resnično vljuden, ko si hlinil zanimanje za mojo	revno	konverzacijo, in tega ne morem dovoliti.Pojdi	C
stroškov. »Elektrogospodarstvo je vsako leto bolj	revno.	Dejansko se izčrpava.	D
zvezi med bogatim starcem Donom Cristobalom ter	revno	in čutno prebujeno mlado lepotico Doño Rosito	D
30.000 leti je že dejaven kot astronom. Kako	revno	je ob boku te eksplozije inovacij videti neko	D
doma poskrbeti za prerazdelitev bogastva med	revno	večino in bogato manjšino, katere del so tudi	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani