Pri varovanju kakega jezikovnega sistema ne moremo računati na elito ozaveščenih uporabnikov jezika, ki so pripravljeni za jezik tudi veliko žrtvovati, temveč moramo računati s tem, da jezik zanje ni samo sredstvo za sporočanje, temveč je tudi identifikacijsko sredstvo. Ljudje pa se nasplošno raje identificirajo s tem, kar imajo za bogato in imenitno, kakor pa s tem, kar je morda sicer notranje bogatejše, a na zunaj velja za revno in neugledno. Z rabo posameznih iz angleščine (često tudi čisto narobe) privzetih besed in rekel se ljudje z nižjimi zahtevami intelekta in okusa poistovetijo s svetom, v katerem bi pravzaprav radi živeli ‒ in ta svet je danes Amerika!