nova beseda iz Slovenije
lesketalo. V brnistri nad zalivom so skržati | prešerno | godli od jutra do večera.V plitvinah raki in | A |
ravnajo z narodovim zaupanjem lahkomiselno in | prešerno, | ne zmeni se za tó živa duša ... Drugod po svetu | A |
njo po cesti beli grem. Vsi drugi, mati, tak | prešerno | z očmi me, mati, pikajo, in rožmarine za klobuke | A |
izročil usnuta minula svatba nalegajo vzneseno, a | prešerno, | da veduta izbrisov za okni soseske mezi kot | A |
lesovje vztrepetalo je veselo, v lahnem vetriču | prešerno | zašumelo. Jaz pomislila sem: Mar že res jesen | A |
Ko se je okrepčal s slatino in malinovcem, je | prešerno | razkladal, da je pristen Kumljanec svojevrsten | A |
žensk. Tema je nastala, ki jo zvezde dražijo s | prešerno | razuzdanostjo lesketajočih žarkov.Z onkraj ceste | A |
stečejo ven iz šole, ko v veži zazvoni zvonec. | Prešerno | gredo mimo sluge in se nato v blisku raztepejo | A |
iz nje. Samo srknil, ker kakšenkrat je bolj | prešerno | tako igrivo povarčevati s pijačo, ki je tvoja | A |
In še nekaj, kar ni takšno kakor snoči,« je | prešerno | rekel.»Nekaj, ki je še lepše kakor tisto prijateljst | A |
razžive: lezejo na stari, napol usahli kostanj, se | prešerno | majejo v rogovilah, padajo s trhlih vej in si | A |
med njima neka čudna napetost. Župnik se je | prešerno | smejal, kovač pa ni bil več tako sproščen in | A |
kovač. »Zakaj pa ne, če sva že pri tem!« je | prešerno | rekel župnik in vstal. In sta se udarila | A |
gromovito zakrohotal tudi kovač in tudi sam | prešerno | mahnil župnika; a ker je bil manjši, ga je mahnil | A |
na vrh Rodice. Tam sta sedla na kamen in se | prešerno | ozrla z okroglimi rdečimi očmi. Kamen | A |
Takoj sem začutil v žilah novo, opojno moč. S | prešerno | radostjo sem prekrižal roke pod tilnikom ter | A |
Nato je priplavalo iz grape, široko in skoraj | prešerno: | »Ka‐aaaj?...« | A |
trava je bila rosna in tu pa tam je iz noči | prešerno | zavriskal fant - in Martinu je bilo tako dobro | A |
ooo‐hoj! Nikoli je ne bo naredil!« so v zboru | prešerno | odgovarjali otroci, ki so že poznali zgodbo | A |
tako nerodno suče sredi ceste. Peter prihiti, | prešerno | odrine zariplega Mojega Jezusa, ki mu ponuja | A |
potegne k sebi. »Za kuharja boš že dober!« reče | prešerno | in ga potreplja s svojo lopatasto roko. | A |
970812110660 .. . / na_svoji.072 . \/ . / in | prešerno | otepajo s svojimi skledami in lonci; obeta se | A |
novimi - « Obstane sredi stavka, se zasmeje in | prešerno | zamahne z roko, ker ga nihče ne posluša.»Pa | A |
Peter pridrvi naproti s svojo četo. »Kam?« | prešerno | vpraša Sova. »Pomagat! | A |
tešili staro lakoto. »Božorno‐boserna!« je | prešerno | zagrmel Luka in po vojaško pozdravil z veliko | A |
»Oh, saj boš! Saj boš!« ga je Peregrin tako | prešerno | stresel, da so zacingljali vsi njegovi zvonci | A |
stal vrtiljak. Toda ni bil več pisan in živ in | prešerno | glasen, kakršen je bil čez dan, ko je noro vrtel | A |
glas. »Vsi smo naši!« se oglasi iz vseh kotov | prešerno | in široko.Oglašajo se vsi stari kmetje, ki iz | A |
levo nogo, kričala kakor svinjski mešetar in se | prešerno | zibala v svojih širokih bokih. „Zdaj | A |
Zaznamovale so jih strašne poteze; federalci so se | prešerno | podpisovali prek njihovih obrazov, bledih lic | A |
saj mi tako in tako nimamo oklepnih srajc.« | Prešerno | se je zasmejal.Rac si je s tresočimi rokami | A |
šele nato so se sprostile. Zavpil je v hosto, | prešerno, | kot bi odhajal vasovat k obljubljeni deklini | A |
medicinske sestre. »Šta bi, zemo?« ga je Kumer | prešerno | pozdravil in na posteljo vrgel zagrebško revijo | A |
videli. Čoh se je posmejal, tudi sam mahajoč; | prešerno, | veselo. »Ko vas jebe, papki,« je dejal tiho | A |
ničesar. Zavračala ga je mati, naj ne govori tako | prešerno | in ne izziva božje jeze.Juri pa je molčal, ker | A |
kaj počenjajo domači fantje. Ti so stopali s | prešerno | počasnostjo v glasnem razgovoru ob šotorih, | A |
Ivanu je res ugajalo neprisiljeno, in vendar ne | prešerno | vedenje in pametno govorjenje.Začel je razlagati | A |
katerih je peljala pot. Učitelji so komaj krotili | prešerno | mladost, ki je vriskala in prepevala proti grofovemu | A |
ko priropočejo v sobo štirje vojaki. Njihovo | prešerno | vedenje je razžalilo mirne pivce.Strupeno so | A |
drevesa hitijo v sok, prvo sonce ocvrkne vrhove. | Prešerno | ubiraš pot skozi vas in naselja, kjer se spočiti | A |
svoj zajtrk, se je igral z vajeti, se zibal in | prešerno | priskakoval na kozlu.Ko se je začela pot dvigati | A |
mnogih razgaljenih ženskah, ki so s stenskih slik | prešerno, | izzivajoče in predrzno gledale na sina, kakor | A |
Sit pes še na zvezdo laja, pravi pregovor,« je | prešerno | rekel čevljar. Krojač ga je debelo pogledal | A |
»Čigav? Moj!« se je | prešerno | zasmejala neznanka. »Menartova Micka sem jaz | A |
Zakaj pa ne, rada!« je rekla Jerajeva in se | prešerno | nasmejala. »A suha sem kakor poper ‒ vinar bi | A |
Radovan je razumel, kaj se je godilo. | Prešerno | je sedèl na konju in se oziral po služabnikih | A |
barbari!« Veselo je tlesknil z rokami in se | prešerno | zleknil po blazinjaku. Zagrinjalo pri vhodu | A |
Pozabljaš, da si sužnja Slovenov. Ne govori | prešerno. | « »Doklèr živi moj orel, junak junakov, in on | A |
našel med mrliči, dotlej sme govoriti Alanka | prešerno. | Zasužnji me, suni mi meč v prsi! | A |
njim in pasel oči ob Iztokovi sreči in užival | prešerno | sadove svojega truda. Epafrodit je pisal najprej | A |
cesarjem. Nosil se je kakor vihar, rezgetal | prešerno | kakor divjak, za gospodarjem pa hodil kakor | A |
Poslušaj!« In je | prešerno | zarožljal z drobižem. Neznanec se je dvignil | A |
Kadar dva razposajenca trčita skupaj, tako | prešerno | zacinglja ... | A |
Tudi Žak je mojih misli ...« | Prešerno | je udarila brata po rami, se zasukala na peti | A |
proti soncu, svetlobi in toploti je bil vrt | prešerno | na stežaj odprt, a ravne terase in dobra zemlja | A |
z nogami odhitela po stopnicah. Lovrek pa je | prešerno | klical za njo: »Skrivnosti so samo za nas moške | A |
zakrohotala. Alešu pa se je zdelo, da se krohoče | prešerno | izba sama in da se ne krohoče samó, temveč da | A |
poznava, se pa bova!“ je odgovoril z nekako | prešerno | cmokastim glasom.”Kar pa tisto blebečeš zaradi | A |
tolažbe sem prišla k tebi --“ In srce se mi je | prešerno | smejalo. ”-- po tolažbe; ker mi je bilo tako | A |
hudobno, razlezel se je obraz in se je smejal | prešerno, | vse telo je trepetalo od komaj pridržanega smeha | A |
Sitar na zapeček; prilezel je, sedel je široko, | prešerno | se je naslonil. »Sezuj mi škornje!« | A |
jablan; zdelo se je Jerneju, da mu mežika, da ga | prešerno | pozdravlja. »Še ti zadremlji!« je rekel | A |
preko rame s palcem na Jerneja, pomežiknil je | prešerno | in se je nasmehnil in je rekel: »Tebi | A |
/ stran 12 . / sledu, ustnice so se smejale | prešerno, | oči so gledale živahno in razposajeno. | A |
dalje, stopil je k Lojzki, ki se je smejala | prešerno, | k Tončki, ki je strmela srepo z velikimi slepimi | A |
obraza, oči so se ozrle nanjo in so gledale | prešerno, | hudobno - bujno telo je bilo oblečeno v tesno | A |
na levo, po belih posteljah in se je smejala | prešerno. | Prešerne so bile njene oči, ali srce, še komaj | A |
hodili pokonci in čijih prešerne oči so lagale | prešerno; | ljudje gosposko našemljeni, prstane in zapestnice | A |
in klas, ki se je bil vzpel previsoko, izgubi | prešerno | glavo.Strahovito dolgočasno je!“ | A |
lehami ozád. Sijajno se je bilo vzdignilo sonce, | prešerno | se razgalilo; pretoplo je bilo skoraj, premogočno | A |
Ne sence plahosti ni bilo več v mojem srcu; | prešerno | je bilo, da bi zavriskalo naglas. Zagozdila | A |
je presekal romarsko na sredi in je zagodel | prešerno | poskočnico; obrazi so se zvedrili, kakor da | A |
culo na hrbtu stopal mimo krčme; tudi je slišal | prešerno | ukanje s hriba.Omahovaje je stopil od okna in | A |
Zaželelo se mu je, da bi zapel sredi ceste | prešerno | pesem,da bi pozdravil popolnoma neznanega človeka | A |
okna kraljevega dvora. Sulfurij je slišal to | prešerno | trkanje in zazeblo ga je po vsem telesu, šele | A |
Malhus je čital in njegove očí so se smehljale | prešerno | in zadovoljno...To je bil človek, pijanec Neron | A |
roki, v njegovem glasu in pogledu se je zgenilo | prešerno | veselje. ”Pozdravljen, Mate!“ | A |
bil več tisti obraz; tuje življenje, glasno in | prešerno, | se je bilo zarisalo vanj. ”Tako mi je bilo | A |
gledal je veselo in bahato, mali brki so bili | prešerno | navihani. ”Čigav je pa ta par?“ je zaklical | A |
zoprno in zdelo se ji je, da se je zasmejal Mate | prešerno | in gosposko, ko ga je napisal.”Saj je tako majhna | A |
vršilo od zime do poletja? Pisal je poslednje | prešerno | pismo in nato je umolknil. Kod je pač hodil | A |
obraza so rdele polne ustnice, oči so se ozrle | prešerno | po dvorani. Hanci je seglo v srce kakor zavist | A |
ni mudilo, do noči se je razlegala pesem, so | prešerno | potrkavali kozarci.Mati krčmarica nas je verno | A |
tistih časov, ko si se smejal brezskrbno ter | prešerno | otresal rameni, kadar so ti padali neusmiljeni | A |
S širokim zamahom razkažeš svet pod seboj, | prešerno | in ponosno ti gori oko. ”Poglej te bele vasi | A |
kamorkoli drži tvoja pot!“ Kurent je nagnil glavo; | prešerno | pesem so prepevale gosli. Ona je prosila | A |
tistih ustnicah, ki so se pred eno samo minuto | prešerno | smejale.Modri korenjak je slonel ob stolu, roke | A |
bile gibke in lahke, kakor na plesu; oči so se | prešerno | smejale. In čuj, proti nebu veselemu je vriskaje | A |
”Igrajva zdaj za krono!“ se je nasmehnila | prešerno. | ”Pa igrajva!“ | A |
ne razumem? Ali je komedija, golo maščevanje, | prešerno | zaničevanje?Naravnost govôri! | A |
odkrivali bele roke. Smehljala se ni zapeljivo in | prešerno, | kakor tedaj, ko je pomežikavala v parket -- | A |
je prismejala Milena. Oblečena je bila zelo | prešerno, | času in vremenu čisto neprimerno, v svetlo, | A |
Kako bi zardel, vztrepetal pred njim! Kako | prešerno | bi se mu smejal v obraz slabič, klečeplazec | A |
zgenile, da je bil pogled še bolj moten in globok; | prešerno | in zasmehovaje v greh vabeč.In zazdelo se mi | A |
da ni mogoče?“ Smejal se je tako široko in | prešerno, | da mi je kazal v lice svoje bele zobe. ”Ni | A |
”Kaj že?“ Vse veselo pričakovanje, vse | prešerno | zaupanje, vse sanje o velikem življenju, vse | A |
tedaj v moje srce tudi dvoje sladkostrogih, | prešerno | očitajočih oči. ”Domovina me pričakuje, Márica | A |
oglasili koraki. Hermina je govorila živahno in | prešerno; | vsako besedo je prekinila z glasnim smehom in | A |
in, če bi notar odgovarjal tako zaničljivo in | prešerno, | kakor je govoril, bi planil nanj in bi davil | A |
je držal njeno roko; smehljati se je mislil | prešerno, | a smehljaj je bil top in oduren.”Umret grem | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |