pozabil (7.741)

vseh v glavi obdržati. ZMEŠNJAVA Té nisi	pozabil.	Al morebiti se boš vsaj tistih dvesto kron spomnil	A
/ . / stran 28 . / TONČEK Matiček, ti si	pozabil,	da moram skoraj iti. MATIČEK Res je, in ti	A
BARON Počasi! Na ta vrata sem skoraj	pozabil;	jih moram zapreti, da boš mogla svojo nedolžnost	A
BARON k Matičku: V tem strahu vsaj nisi	pozabil,	kaj za eno pismo v aržatu nosiš.Kaj za eno pismo	A
Kajne? ‒	Pozabil	sem mu ga nazaj dati.‒ O, ti šentana betica	A
Vse nate čaka. MATIČEK Je res, skoraj sem	pozabil.	To je moj izgovor!	A
jaz nič ne maram; zraven tebe bom nocoj vse	pozabil.	GOSPA se sili govoriti kakor Nežka: Menijo	A
vdovo in še povrhu Micko vzel. Micko bi še	pozabil,	ampak bogate vdove se ne pobirajo na cesti.	A
vrati Marek, za njim Janko. MAREK: Še nisi	pozabil,	lisjak stari. Objameta se.	A
Molk. MAREK: Nikoli pa ne bom	pozabil,	tega pa res ne, kakšne krasne šahovske figure	A
V šuštarski delavnici. DEDAL: Nikoli ne bom	pozabil	tiste preklete kaznilnice. MAREK: Naša univerza	A
VASILKA: Lačna sem. DEDAL: Oprosti, skoraj bi	pozabil,	od kod si prišla. Prinese ji hrane, Vasilka	A
a-r-a bara baraba na c-e-v s-i p-a p-o-z-a-b	pozabil,	baraba, na cev si pa pozabil!Začne se smejati	A
p-a p-o-z-a-b pozabil, baraba, na cev si pa	pozabil!	Začne se smejati, zmeraj glasneje.	A
Ko sem te prvič videl, sem si rekel: Ta je	pozabil,	kaj je bil prej.Človek ne sme pozabiti, kaj	A
Pri tebi se je. DEDAL: Nisem	pozabil.	LOJZE: Zdaj seveda nisi pozabil, ko si spet	A
DEDAL: Nisem pozabil. LOJZE: Zdaj seveda nisi	pozabil,	ko si spet notri.Ampak vmes, vmes si pozabil	A
pozabil, ko si spet notri. Ampak vmes, vmes si	pozabil.	DEDAL: Nisem.	A
pozabili, v tem je stvar. LOJZE: Potem pa nisi	pozabil	dovolj.Včasih je treba kakšno stvar čisto do	A
veš, kaj človeku, ki je zaprt, pomeni okno?	Pozabil	si, kaj je nam pomenilo.Nebo, oblake, kosce	A
odpreti, takšen strah je tu notri. MAREK:	Pozabil	si, da sva skupaj igrala šah. DEDAL: Kateri	A
Pljunil si na svojo preteklost. Še na Pariz si	pozabil.	Ti si brez srca, kakor tisti tvoji kipi.	A
Nezaupljive, plašne, to že. KLOMBNER: Hitro si	pozabil,	kaj sem vse zate storil. TRUBAR: To, da	A
TRUBAR: Če imaš v tisti čaši vino, potem si	pozabil	na malika in na svetnika.Malik je Bakhus, svetnik	A
mizo, Volodja prinese svinčnik, na papir je	pozabil.	Pobobna po mizi in se priključi kvartopircema	A
Saj razume pa, jaz mislim. Ni rečeno, da je	pozabil	po naše. VOLODJA: A to pa ni pozabil!	A
da je pozabil po naše. VOLODJA: A to pa ni	pozabil!	DOKTOR: Ni nujno, pravim.	A
preveč prepihalo tam spodaj v veži. Ti si malo	pozabil,	kdo je bil in kdo je še -- Franc.V tvojem spominu	A
Kratek molk. FRANC: Naglo si	pozabil,	kako je bilo tam spodaj v veži. Kako je pihalo	A
mora ležati, Franca se sme poniževati. Toda	pozabil	si, da je Franc zvit, da ima močne zobe, da	A
nekaj časa, dokler mi nisi zrasel čez glavo. Si	pozabil,	kako bridko je bil kaznovan tvoj upor?Si pozabil	A
pozabil, kako bridko je bil kaznovan tvoj upor? Si	pozabil,	da sem te spravil čisto do roba?Samo s prstom	A
više. Zadnjič me je poklicala nazaj, češ da sem	pozabil	krajcar na mizi.To boli.	A
Le škoda, da imaš tako kratek spomin! Ali si	pozabil,	da si pred nekaj dnevi govoril o nekem omejenem	A
‒ Ah, spet nekdo. Malo sem bil	pozabil	in spet je tukaj strah. Kdo je?	A
Ne vem, če bom dovolj močan. URH Ali si	pozabil,	da si moj zet? MARTIN Bolj prav je, da pazite	A
mladosten, humoren moški glas): Ná, mami, nisem	pozabil	na tvojo vrtnico.(Se zasmeji.)	A
hitreje: Čemu govoriš zdaj o tem? Jaz nisem	pozabil	ničesar, - a ne dotikaj se teh stvari ...Ona te	A
Francka vstane MAKS: Ne zameri, Francka...	pozabil	sem, da si nevesta! Francka odide v štacuno	A
svojo močjo... KANTOR: Jaz nisem tega nikoli	pozabil.	Rekli ste včeraj, da naj bo vse pozabljeno med	A
kraljično, našemljeno kakor je bila ... in si čisto	pozabil,	da si ženin! DOLINAR: Kakšna noč je bila	A
MILENA: Prisrčno zahvaljen, da imena še nisi	pozabil!	DOLINAR: Milena, sedi, poslušaj ... vse boš	A
Prejšnji brez dacarja CERKOVNIK: Zvoníti sem	pozabil!	ŽUPAN: Polnóč boš zvonil?	A
gesto, kot da bi materi nevesto kazal? Da sem	pozabil,	da ne mislim nič, kakó sem jokal po teh belih	A
tujo izbo? ŽUPAN se odkrije in pokloni:	Pozabil	sem, ker sem ugledal greh...Zagleda se v Jacinto	A
STRNÉN: In Olga?	Pozabil	si jo jako hitro. MLAKAR: Zakaj me zasmehuješ	A
prijatelj; v najinem preživahnem razgovoru sem ti	pozabil	povedati, da gospodična Olga nikakor ni hotela	A
karikatura. Tudi če mu Pavla v rokah izdihne, ne	pozabil	bi je nikdar več. OLGA: A morda je srečen	A
ga ne urotila. Rotitev moja je bilá poštena:	pozabil	sem imé njegove dame, da ga pričaram iz začaranja	A
Brez vas ne storimo odslej ničesar ...	Pozabil	sem vam povedati, da ste bili včeraj izvoljeni	A
spomnili? SIRATKA: Gospod doktor, kedaj sem	pozabil	na vas? GROZD: Saj ste se najbolj izmed vseh	A
Naš telefonist. Kaj še nisi	pozabil	vojaške suknje. PEPCA (prinese pivo in razpostavl	A
prav v tole zanjko tu sem se bila jaz ujela.	Pozabil	jo je in jaz si jo vzamem za spomin. (Odmota	A
domislil, mož božji, gotovo bi bil Tugomera	pozabil.	MENIH Kaj je, jeli ga ti poznaš?	A
kar se tu čita o Tugomeru. To bi bil skoro	pozabil,	ko bi se ne bil ti sam domislil.A kaj si čital	A
Hotjebor, Raduljščik, vsi! Ali si že imena rojakov	pozabil,	preden se je njihova kri na franških mečih ohladila	A
potrebovala moje pomoči. VERONIKA In ti si	pozabil,	kako sem ti plačevala tvojo dobroto, in si mi	A
Govorite zame. Jaz vam ne bom	pozabil	te dobrote, če očeta pregovorite, da besedo	A
Lojz spravlja denar. Tega vam ne bom	pozabil,	mati. Bom že jaz zaslužil v Ameriki svoji Ančki	A
Ne vem, morda je res.	Pozabil	sem. Metka.O, ti, sam vrag bi ne mogel biti	A
čitam vsegdár; Čas létnico zglódal mu davno,	Pozabil	že se je ‒ tiskár.« »Če pisca ideje globôke	A
pokopáne Pomník je tá kamen jedín! Tujcu sužen ti	pozabil	davno, Da otcev svobodnih si sin.« »Knezov naših	A
pravo še življenje, Tu pri tebi! Skoro sem	pozabil,	Od kedaj že gost sem tvoj presrečni.‒	A
Vstanite misli na trpine! Sam bogat bi	pozabil	nanje, ki ljubim jih sedaj edine. Ljubezen ta	A
daljni svet. . /\ .. stran 137 . \/ Da bi	pozabil	nate Da bi pozabil nate, bral sem v knjigi	A
stran 137 . \/ Da bi pozabil nate Da bi	pozabil	nate, bral sem v knjigi vse Avguštine, Atanazije	A
Pokazala si nase: »Bodi mož!« Dejala si: »Kaj li	pozabil	boš na lilijo in rožo svojo milo?« Ne, ne, preljuba	A
ne smem, in de ni mesta vrh zemljé, kjer bi	pozabil	to gorje! Ukazi Da ne smem, si ukazala, belih	A
deklet. Bolj umne, bogate, bolj lepé boš videl,	pozabil	podobo njé. Al, ak ne znebiš se srčnih ran,	A
videl deklet. Bogate je videl, umne, lepé;	pozabil	ni vender ljubce bledé. In kadar preteče let	A
hrepenenje ko zrl v očéh sem ti ljubezni žar;	pozabil	v hipu sem na vse trpljenje - kaj poleg tebe	A
pa naznani mi smehljaje: ‚Skoro da bi bil	pozabil:	Dora te pozdravlja ... veš li? jutri je	A
pa naznani mi smehljaje: ‚Skoro da bi bil	pozabil:	Dora te pozdravlja ... veš‐li? Jutri je	A
je, še bilo bi lepše pozabiti trud in skrbi;	pozabil	jaz mnogo sem, zdaj pa je zima, pozimi pa vse	A
božiča 82 Balada 84 Na planem 85 Na poljani 86	Pozabil	sem mnogokaj, dekle 87 Res, oženil bi se 88	A
sijale v mladost mojo! . / . / stran 87 . /	Pozabil	sem mnogokaj, dekle Pozabil sem mnogokaj, dekle	A
stran 87 . / Pozabil sem mnogokaj, dekle	Pozabil	sem mnogokaj, dekle, mnogo sanj, besedi, le	A
onih ne, v kterih ljubezen do te plameni.	Pozabil	sem mnogokaj, dekle, mnogo dni in noči, le onih	A
le onih ne, v kterih iskale te moje oči.	Pozabil	sem mnogokaj, dekle, in mnogokaj večno naj spi	A
posvetnim ljudem, In njihovej revi in zmoti!	Pozabil	bi svet in njegovo gorje, Pozabil bi lastne	A
in zmoti! Pozabil bi svet in njegovo gorje,	Pozabil	bi lastne nesreče; Počílo bi tukaj si trudno	A
ne bova zrla si v obraz, vendar nikdar ne bom	pozabil	nate. A želel bi, da ne utihne prej mi glas	A
Poznal sem jo, nekoč sem jo poznal. Nekoč sem jo	pozabil,	pa vseeno... Njene oči sijale so rumeno.	A
Poznal sem jo, nekoč sem jo poznal/ nekoč sem jo	pozabil,	pa vseeno.../ njene oči sijale so rumeno./...Počasi	A
brli. O, če nikdo nocoj se vas ne spomni,	pozabil	ni vas pevec skromni in pa ‒ nebo! OJ ZBOGOM	A
željàm dajal ozké mejé in kar doživel sem nekdaj,	pozabil	bi za vekomaj. LJUBEZENSKE PESMI Bogoslovec	A
zaprl oči v to tiho in svetlo molčanje, da bi	pozabil	vse tiste osti, ki ranile moje so sanje. Tako	A
......................... 223 Nikdar ne bom	pozabil	...........................................	A
moj ... . / . / stran 224 . / Nikdar ne bom	pozabil	Nikdar ne bom pozabil očeta svojega, ki vedno	A
224 . / Nikdar ne bom pozabil Nikdar ne bom	pozabil	očeta svojega, ki vedno me je vabil: Moj sin	A
stal, druz′ga dekleta si boš izbral. Ti boš	pozabil	čisto na mé, jaz pa nikoli na té.« Dekle, kaj	A
Zarjino in Sončino vezavo. Vardevanec me božji je	pozabil.	Grem v tujo travo sanjat in živet.	A
sebi »na pašo« na pobočje Krna. Tam je Listomaz	pozabil	vso bolezen, ni pa se otresel svojih muh, ki	A
dogodku nisva nikoli govorila. Listomaz ga ni	pozabil,	zakaj kadar je bila prilika, da je kdo potreboval	A
poboljšal, ko nastopi hujša sila.« Že sem bil	pozabil	svoj neslavni čin, ko se je dober mesec kasneje	A
Kje so časi? Človek bi	pozabil,	tako je daleč.No... pa so spomini... so spomini	A
nepopravljivo napak, kakor da je odplul s parnikom in	pozabil	na šolo in na učitelja. Torej vse zaradi tistih	A
Potem pa se je nenadoma obrnila. »	Pozabil	si,« je rekla.»Pozabil si, kakó si bil ves svojeglav	A
»Pozabil si,« je rekla. »	Pozabil	si, kakó si bil ves svojeglaven in vseveden	A
si, kakó si bil ves svojeglaven in vseveden.	Pozabil	si, kakó si pel Giovinezzo!« Potem pa je bila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani