pozabil (501-600)

Epafroditu.« Ko je Azbad zaslišal trgovčevo ime, je	pozabil	na svoje dostojanstvo. Prijel je prefekta za	A
Radovan se je vgriznil v ustnico, ker je že	pozabil	ukane da je nalagal ves Bizanc, kakor da je	A
v rodu Svaruničev!« Iztok je v hipni radosti	pozabil	Ljubinice.Vprašanje za vprašanjem je vrelo na	A
Zdrava? Toda Ljubinice ni	pozabil	Rado.Od daleč je strmel na Iztoka in Radovana	A
mu bogovi naklonili preveč. Kljub temu ni	pozabil,	da je treba takoj Ante pridobiti za smer pohoda	A
le stari voli potegnejo iz drage, če še nisi	pozabil,	Iztoče.Ne bil bi ti izmaknil glave iz precepa	A
odločno veleval, da je godec molče izplaknil čašo,	pozabil	izpljuniti in pričel. »Ko sem prinesel pismo	A
pa domislil Zlate racke in vse drugo nenadoma	pozabil.	Skrbno je izvlekel iz omare najlepšo	A
domislil žene in hčere ter se ustrašil, kaj je tako	pozabil	nanju.Zato se je tik pred vrati okrenil, šel	A
skrbjo za najdrobnejše malenkosti, oče je pa	pozabil	na naslanjač in na revmatizem ter je drsal venomer	A
bližala rodbini prvič v življenju. Oče je ni	pozabil.	Nosil jo je v duši ves dan in vso noč - preden	A
Martinek,« se je oglasil Jok, »ali vidiš, da sem	pozabil	na tobak.Stopi no v opalto ponj, ko imaš tako	A
je zakotalil pred krčmarja, da je pismonoša	pozabil	butaric in je Martinku docela pošla dremavost	A
Čakal sem vas in navsezadnje sem se zamislil in	pozabil,	kaj čakam. Sedite!«	A
dela. Mirno in spešno je pisal nalogo, da je	pozabil	obeda in ga je morala priti mati klicat.Hitro	A
mi je gledal nedotaknjen iz žepa. V hipu sem	pozabil	na jezno gospodinjo, na dom, na sanje, planil	A
»Pa je le predolgo ni. Ali si	pozabil,	kaj sem ti naročil zaradi Lucije?Kaj vse zavidni	A
nase, če mu bo prav ali ne! Toda nazadnje bo	pozabil,	da zdaj v šotoru ni ravnala čisto po njegovi	A
v šotoru ni ravnala čisto po njegovi volji;	pozabil	bo na trenutek, ko je moral trpeti njegov ponos	A
Kako dober je zvečer, sploh še, če se je vmes	pozabil	kakšen ocvirek!Ali pa fižol.	A
Predobro se jih je bil naučil, da bi jih lahko kdaj	pozabil;	na pamet jih je vedel za vsakršen primer.	A
ravnodušno se je ozrla k Milošu. Očitno je	pozabil,	da je ona, Veronika, sploh na svetu.In kako	A
»Si pozabila na Ivana? On ni	pozabil	tebe.« »Kaj ti je pa obljubil?«	A
Bil je kronično utrujen, saj je menda sploh že	pozabil,	kdaj se je nazadnje pošteno naspal.Ena vožnja	A
morete dati zraven Kerina, davi se je najbrž	pozabil	obriti in smrči, kot da bi hlode žagal! Ga bom	A
ajsetkrat oprala, in je kakor nova!« Rudi je čisto	pozabil,	da ima zraven sebe Olgo, ki ga gleda z neučakanimi	A
Ni tebi še nikoli šla baterija, ker si zvečer	pozabil	ugasniti žaromete?« Cene niti ni pogledal	A
Sistematičnost! ... Tistih fazanov ne bom nikoli	pozabil,	kakšne barve!« »Moj mož je tudi že prinese	A
ajstarejši se je že odtrgal od domačije. Nikoli ne bo	pozabil,	kako ga je objela, ko se je po osvoboditvi že	A
ceste odcepi stranska pot v Novi dol. Da ne bo	pozabil	skreniti, ker bi se moral potem od kdove kod	A
Tine je stopil k točilni mizi. »Skoraj bi bil	pozabil.	Stana, nesi no Resniku malo pivo.	A
Čeprav ... Tudi ceste ne bo nikoli	pozabil,	postala je važen del njegovega življenja, cesta	A
postorila. Samo da bi se ti pomiril in vsaj malo	pozabil.	« Nemogoče, Lina.	A
Nemogoče, Lina. Tega ne bom	pozabil.	Čeprav bi rad.	A
ljudje smo že precej dolgo pokonci. Čisto sem	pozabil,	da za gospodarja Belega dvora čas drugače teče	A
zidu - kdo ve, kateri zanikrnež jih je bil tam	pozabil	-, in jih z vso silo zagnal za umikajočim se	A
graščina. Na svojo izgubljeno nevesto ni nikoli	pozabil,	le govoriti ni maral o njej.Tisti čas je najraje	A
tudi sam ponavlja snov, ker bi jo sicer nemara	pozabil.	Deček si igraje vse zapomni, če mu le enkrat	A
odkimaval, tuhtal in tuhtal ter pri tem popolnoma	pozabil,	po kaj je bil pravzaprav prišel. »Lovrek	A
z obema rokama oprijemati balkona in je celo	pozabil	na kajenje.Takšen lopov ...	A
stikala po podzemnih votlinah, saj menda nisi	pozabil	...Jaz bom molčal ko riba in bom čakal nate ...	A
posodi mi jih! Zjutraj sem svojo mošnjo v naglici	pozabil	doma.Nič me tako ne glej!	A
in po cvetju so brenčale žuželke. Lovrek je	pozabil	na vse.Na skopega gospodarja in njegove surove	A
hčeri, na svoje stradanje in svojo zapuščenost ...	Pozabil	je, vendar ga ni pozabila zla usoda.	A
boš lažje prenesel, marsikaj laže odpustil in	pozabil.	Vedi, da s svojo zagrenjenostjo najhuje škoduješ	A
gospodar na Belem dvoru, ali ne? Saj menda nisi	pozabil,	kaj si obljubil svojemu očetu?« »O ne	A
posadila z Urbančičem. Ta dobri človek zares ni bil	pozabil	na Gradišče!Na njegov nasvet so v Lovrekovi	A
časa do časa razvedri med vrstniki, ne da bi	pozabil	na svoj veliki cilj, ki ga vsi dobro poznamo	A
»I kajpak! Pri vaju bi človek	pozabil	govoriti.« »Hm, Janezu menda tudi ničkaj	A
približal ... Zatopil se je v prijetno sanjarjenje in	pozabil	na list, ki je razgrnjen obležal na mizi.Lovrek	A
več plamen, marveč nepogasljiv požar? Si že	pozabil,	kako je mladeničem, in sodiš z vidika svoje	A
usujejo na cesto. Razoglav je planil v temo in	pozabil	na zaleške znance. Sam, sam je moral biti ...	A
obrisi Belega dvora. Ali je nanj zares čisto	pozabil?	Čeprav ga je bila teta s svojo poslednjo besedo	A
ni več videl pri sebi. Kakor da je na vse	pozabil,	je začel z njima živahen pogovor.Še preden pa	A
kakor vse kaže, vas ni izmodril.« Trgovec je	pozabil	na svojo običajno previdnost, razburjen je daleč	A
oprostite,« se je hinavsko izgovarjal dr. Markeš. »	Pozabil	sem.Naj vam bo potemtakem v tolažbo, da je prišlo	A
da bi hitreje dosegli svoj namen? Nisem še	pozabil	vajinega zadnjega razgovora v očetovi sobi,	A
vprašal Lovrek sprva brez večjega zanimanja. »	Pozabil	sem, kako se piše, samo to vem, da ni pešak	A
na prosto ter jo ubere k Lahom. V strahu je	pozabil	na otepavajočega se tovariša in ga prepustil	A
v tej uri, v tej pošastni temnobi. Čisto je	pozabil	na svoj in Ulrikov nevarni položaj, kakor da	A
njem! Dasi na Beli dvor v svojih načrtih še ni	pozabil,	se je nekdanja, skoroda zagrizena strast, s	A
dvora, sta se redko videvala, toda Lovrek ni	pozabil	na Ulrika in je redno povpraševal po stanju	A
Gradnik, ne govori tako! Ali še zmeraj nisi	pozabil?	« »Jaz pozabil?	A
Ali še zmeraj nisi pozabil?« »Jaz	pozabil?	Menda se ti blede...	A
Menda se ti blede... Ničesar nisem	pozabil,	in ker nisem ničesar pozabil, sem se vrnil...	A
Ničesar nisem pozabil, in ker nisem ničesar	pozabil,	sem se vrnil...Po domačijo prihajam, ali slišiš	A
sva že stara, pozabiva...!« »Jaz nisem star,	pozabil	pa bom, ko bo Beli dvor spet last moje dece	A
pa očetu ne maraš predstaviti?« »Čisto sem	pozabil,	« se je opravičil ta in jo odvedel k očetu, ki	A
je z umevnim ponosom dopolnil sin. »Nisem	pozabil	vaših besed! Na svojem stojite, oče, zakaj Beli	A
odsotnosti pod njegov krov, ki ga nikoli ni	pozabil,	vrnil k svojim dragim, ki jim je v letih stiske	A
in varuh Vrhnike? Kdo je čul tvoj glas in je	pozabil	nanj? Ne po materi, ne po ljubici ni jokal amerikane	A
”Pijan si, Aleš! Oči si	pozabil	odpreti, zato ne vidiš!Spèč blodiš po polju	A
Jan je poslušal natanko, da bi razumel, in je	pozabil	na besedo.Ko se je vračal, se je spomnil nanjo	A
žilah se je pretakala lena kri. Na to je bil	pozabil	Jan, ko je računil. ”Zdaj se ne bom smejal	A
spomnil, Mihčetovega dekliškega obraza. ”Glej,	pozabil	je name, pozabil je na berača, sina beračevega	A
dekliškega obraza. ”Glej, pozabil je name,	pozabil	je na berača, sina beračevega!“ ”Kaj pa stojiš	A
stran 243 . / V hrepenenju in sladkem upanju je	pozabil	na utrujenost in je stopal kakor prej z drobnimi	A
in kočljiv, je na neko važno stvar prav čisto	pozabil.	Na to namreč, da se je bil združil v bratstvo	A
Čemu me muči s svojo večno prisotnostjo, da sem	pozabil	na ves svet in na samega sebe, da ne mislim	A
Da bi se izgubil, sam sebe zaglušil, sam nase	pozabil,	sem se nameraval utopiti v očitno delovanje	A
dalje ... kakor smo vsi obetali; pa je šel in je	pozabil	nanjo.V njegovem srcu je tista grenka in skeleča	A
ki se mi je zdelo, da sem jih bil že davno	pozabil	ali na katere pozneje sploh nikdar mislil nisem	A
ure hodá, se ne vrne po isti poti, ker je bil	pozabil	tobakiro domá. Najprej, kar se tiče morale	A
polglasno, v presekanih stavkih in je morda celo	pozabil,	da poslušam. ”Saj se je moralo tako zgoditi	A
O‐o! ... Prišel je po cesti adjunkt,	pozabil	je, da bi se odkril, stal je tam in je gledal	A
nezavedna laž, kakor se laže kalin, ki je bil	pozabil	svojo naturno pesem in poje ”o preljubem Avguštinu	A
da napravim čaja!“ Takoj je izpustil roko,	pozabil	tudi najbrž na pridigo. ”Pri vaši ženi sem	A
žlahtno kri! O Jezus, povej, da tudi name nisi	pozabil!	“ Tedaj se je nagnil k njemu obraz, tako čudežno	A
videl jih je še z bdečimi očmi, nikoli več ni	pozabil	nanje, spremljali so ga po vseh njegovih potih	A
Ko je zastokal v svoji največji bolečini, je	pozabil	do kraja, da je v šoli.Katehet se je vzdignil	A
upokojenim profesorjem. Kako da se je pisal, sem	pozabil,	ime pa mu je bilo Matevž.Sešla sva se pozneje	A
gospodom pisateljem“ sleherni stavek; če ga je bil	pozabil	koj ob začetku, ga je privesil koncu, da bi	A
županom in narodno damo je bil samo, da je oni	pozabil	konec svojega govora, ta pa začetek. Za	A
veličastna! Neizmerno škoda je, da sem popolnoma	pozabil,	kakšno društvo je prav za prav slavilo svojo	A
način zabredlo! Kako lahko bi gospod Ognjišček	pozabil	čez par ur, kam je dal ta ali oni krajcar,	A
Kaj se ti je sanjalo?« »	Pozabil	sem!« je odgovoril malomarno, skoro neprijazno	A
vosek je lil po svečniku. - Šel je že in je	pozabil	ugasniti svečo, tako se mu je mudilo v krčmo	A
srca. Mnogo je grobov, na katere si bil že	pozabil;	zarasla jih je praprot, znamenje je strohnelo	A
hotel, da bi zgorela tudi moja pipa, ki sem jo	pozabil	doma, ko sem šel na pot.Kaj ne gori prijazno	A
se je vršiček golega drevesa. In anarhist je	pozabil,	da ga je bilo sunilo nazaj - saj je bilo tam	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani