pojdiva (714)

kadar si mehek in slab. Ne toži, daj mi roko in	pojdiva	odtod.Tega starca ne ukloniš z nobeno prošnjo	A
Čuj, godci že godejo. . / . / stran 53 . /	Pojdiva	hitro, da naju ne zajame ta brezbožna veselica	A
prostost. . / . / stran 139 . / VERONIKA	Pojdiva.	O, da bi s to kopeljo izmila s sebe vso grenko	A
sem storila, oh, kaj sem storila! BARON	Pojdiva	tedaj!Ji da roko.	A
sme nič vedeti; on bi se sicer vmes vtíkoval.	Pojdiva	malo ven; tukaj je taka soparica, da ni mogoče	A
posluša: Nekaj šumi. BARON Nekdo prihaja;	pojdiva	ta čas noter v utico, da mimo odide. GOSPA	A
Se na čelo udari. MATIČEK	Pojdiva	v to utico; saj vedó, da ne morem čakati. BARON	A
bili. . / . / stran 12 . / ŠTERNFELDOVKA	Pojdiva	proč tukaj!Pelji me noter v hišo!	A
spravijo. ŠTERNFELDOVKA Osem bo skoraj ‒	pojdiva!	MICKA Mene goljufati!	A
inteligenca se mi gnusi. GREGOR: Zadnjič te prosim:	pojdiva	skupaj v steno. KLEMENT: Ne.	A
/ . / stran 65 . / BARBARA: (off) Primož,	pojdiva	domov. TRUBAR: Nisem bežal zato, da bi	A
podjetje spodletelo. ČUREN Gospod doktor,	pojdiva!	Ta človek se iz naju samo norca dela.	A
pustila, da hodi takole ponoči z doma. Če hočeš,	pojdiva	po večerji ponj k Razpotniku.Dobro bi se mu	A
zdrsneš z bicikla in mrcvariš moje slike ...	Pojdiva	se igrat na balkon. ŠPELA (čedalje manj	A
morem nemoteno govoriti s teboj ... Andrej ...	Pojdiva	na sprehod, tjale, v gozdiček nasproti ... MORAM	A
ONA (živahno, a ne brez napora): Špela,	pojdiva	še malo na balkon.Mi boš narisala morje, polno	A
zaprejo z nekaj več hrupa kot drugače. ON:	Pojdiva	na balkon, pomahat.(Tihi, nagli koraki.)	A
) JASNOVIDKA: Vidim veliko pozitivnega ...	Pojdiva	po vrsti.Sami listi letajo okoli in se spuščajo	A
je pogledal Dolinar? ANA: Če je potrebno,	pojdiva	torej k ljudem ...Ali je med muzikanti tudi kdo	A
v moji sobi; tam je namreč umrla moja mati.	Pojdiva	tod.Odideta na desno.	A
/ stran 31 . / MAKS: Sanjalo se vam je.	Pojdiva!	Vi ste malo preveč pili, oče, saj se vam noge	A
šele človek spozna, da ima roke in glavo - tjà	pojdiva!	-	A
JACINTA: In straši tudi? Peter, o Peter, tja	pojdiva!	PETER: Ti zapoveduješ, Jacinta: storjena	A
Četvero vrancev je napreženih. JACINTA:	Pojdiva!	- Dragi, spala bi in v spanju plesala...	A
Pustite me; jaz ne vem ničesar, ničesar ne ... Mama,	pojdiva	domú. MAKOVKA: Govorite, gospodična, kaj	A
MONTAGUE O, da bi izpovedal ti resnico!	Pojdiva!	Montague in grofica Montague odideta	A
DOJKA Precej prideva! -	Pojdiva,	gostje vsi so že odšli. Odideta.	A
dame, da ga pričaram iz začaranja. BENVOLIO	Pojdiva!	- Skril se je bil tjá pod drevje in pogovarja	A
posteljo, premrzla mi je postelja na polju.	Pojdiva!	BENVOLIO Dá, saj bi bilo zaman, iskati	A
prijaznost sovraštvo staro vajinih očetov. ROMEO	Pojdiva	hitro!Meni se mudí.	A
sluga nastopijo BENVOLIO Lepo te prosim,	pojdiva	domov!Vroče je, Capuleti so na cesti, če se	A
PRVI STAREC Ta je tisti, ki nemško vero uči,	pojdiva,	ni dobro blizu čarovnika biti. MENIH Čakajta	A
Kdo te je razžalil? VERONIKA Nihče, le proč	pojdiva,	domov. JANKO Taka, kakor si, brez vsega, kar	A
Saj sem dober, saj sem tvoj!	Pojdiva,	dragica, pojdiva.Spremim te k vam domov.	A
Saj sem dober, saj sem tvoj! Pojdiva, dragica,	pojdiva.	Spremim te k vam domov.	A
imenu grela. . / . / stran 46 . / V Bosa	pojdiva,	dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče	A
. / V Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa	pojdiva	prek zemlje trpeče, sredi razsanjanih češnjevih	A
nad vodo, taki so pali za našo svobodo. Bosa	pojdiva,	dekle, obsorej, bosa pojdiva med bele cvetove	A
svobodo. Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa	pojdiva	med bele cvetove, v krilo nalomiva češnjevih	A
in rekel: »Dovolj mi je sedenja in šivanja.	Pojdiva	črešnjo presadit!« Brž sem stekel pod kolnico	A
Tona pride mimo in ga zgrabi za roko: »Le	pojdiva,	ti potepin!Tu spodaj se ne naučiš ničesar dobrega	A
Prej sva se dogovorila, oče je zadovoljen... Kar	pojdiva!	« Vleče jo za seboj; obraz pa mu je temen	A
In Peter se oglasi poniglavo: »Pa	pojdiva	zvečer, sosed!Saj se nama ne mudi...«	A
tolažila. »Premaknil se je,« je rekla Evka. »	Pojdiva!	« je rekla Mici. In jo je držala za roko in jo	A
»Glej ga,« je rekel. »	Pojdiva,	« je rekel Srečko. A sta se samo prestopila,	A
da poriva voziček, naložen s pomarančami! »	Pojdiva!	« je spet rekel Srečko. »Da,« je zamrmral.	A
Vstala je. »	Pojdiva	zdaj,« je krotko rekla, a v zadregi se je premaknila	A
Silvio za gleženj, da ploskne vznak. »Še midva	pojdiva,	« je rekla Laura. »Malce še počakajva.«	A
vzdignila in rek . /\ .. stran 255 . \/ la: »	Pojdiva	se kopat.«In gleda izza brisače njene zagorele	A
»Vrzi,« si ga prosila. »	Pojdiva,	« sem rekel in te prijel za roko. A ti si iztrgala	A
»Tudi jaz grem,« je rekel Riko. »Potem	pojdiva,	« je rekel; a je nemogoče, da bi jo našel, je	A
»Pravzaprav - ne!« »	Pojdiva,	« je odločil.»Saj se lahko vrneva kasneje.«	A
resno,« je ugotovila in se odmaknila od zidka. »	Pojdiva,	« je odločno rekla. »Tudi ukaz - kakor vojak	A
neki deček pa je celó skomignil z rameni. »	Pojdiva,	« je rekla, in sporazumno sta se nasmehnila.	A
ozrl, hitro bi našla pogum, in bi ti rekla: »	Pojdiva	proč od tod!« A ti se nočeš ozreti.	A
»Zmočil se boš,« je plaho rekla. »Da,	pojdiva.	« Vračala sta se po poti, ki se je nalahko spuščala	A
roki, da se sproži in seže po njegovi roki. »	Pojdiva,	« je spet rekla in se hitro napotila, kakor da	A
vidiš?« se je žena obrnila k možu. »In zdaj	pojdiva!	In če sam ne maraš delati, vsaj drugih ne moti	A
- Zaplatarjev, nikar se tako ne tresi!	Pojdiva!	Nič hudega ne bo ...-	A
Mati!... - je zagolčal, a premaknil se ni. -	Pojdiva!	Nič hudega ne bo!... - je ponovila in ga potegnila	A
Sladkor mu daje in moč mu daje in -« »Ata,	pojdiva	zdaj v hram!« ga je prekinil otrok, ki mu je	A
otrok, ki mu je bilo očitno dolgčas. »Saj, pa	pojdiva...	« je vzdihnil starec in se prav počasi zravnal	A
Toda Jankec ga je kmalu ustavil. »	Pojdiva	nazaj,« je rekel.»Teta gre.«	A
»Ne,« je kratko odgovoril otrok. »	Pojdiva	nazaj!« Teta je kmalu prišla.	A
ravni črti odjadral proti Oblakovemu vrhu. »	Pojdiva	v izbo,« je rekla teta. Njene besede	A
avgusta meseca ... petnajstega ponoči ... veš kaj,	pojdiva	ven.Tega kar ne morem in ne morem pred njim	A
letih se vrneš domov, pa še večerje ne dobiš!	Pojdiva	v hišo!« Dvignil sem se.	A
odgovorila in uprla vame velike modre oči. - No,	pojdiva	naprej! Šmarnice sva najprej nabirala	A
A vse moje otepanje je bilo zaman. -	Pojdiva	kar skozi Zatesno! -je rekla Kadetka in se spustila	A
nedoumljive lepote in strašnega obupa. - No,	pojdiva!	-sem rekel.	A
je z veseljem pristala Kadetka. »	Pojdiva,	« je rekla, vstala in ni več sedla.	A
Odgovoril ji je samo odmev. »	Pojdiva	za njo,«sem rekel.	A
Najbolje je, če jo odkuriva iz vasi: na senožeti	pojdiva,	v gozd, najbolje v gozd, tam poznam jamo, živ	A
res ne moreva, če hočeva imeti mir. Veš kaj,	pojdiva	v moj mlin.« Stopila sta k reki, se	A
»Kakor hočeš ...« »No, pa	pojdiva,	« je vzdihnil oče in vstal. Molče sta	A
zaregljala Lužnica. »Arnejc, pustiva otroka in	pojdiva!	« se je zdaj oglasila Hotejčevka, ki je bila	A
Sova dobrohotno in jo spet zgrabi za roko. »	Pojdiva!	Doma sva.«	A
temni noči, pojdi z menoj zapusti prijatelje,	pojdiva	ven na polje, prenočujva v vaseh, zgodaj vstaniva	A
polje, prenočujva v vaseh, zgodaj vstaniva in	pojdiva	k vinogradom, poglejva, ali dela vinska trta	A
je ne more zatreti v srcu: Pridi moj ljubi,	pojdiva	na deželo, prenočujva po vaseh...Spala sem,	A
Jaz pa sem vtaknil v žep browning. 18,50	Pojdiva,	še deset minut. 18,55 Prezgodnja, še pet	A
moderno poezijo... o nočnih odvratnostih... pa	pojdiva	ti in jaz... skozi neke skoraj zapuščene ulice	A
Končno, končno, mu je dahnila v uho. Pa	pojdiva,	ti in jaz, skozi neke skoraj zapuščene ulice	A
- Kar	pojdiva,	je rekel Antón. -	A
Jaz bom kar šla v Abesinijo. -	Pojdiva	v Abesinijo, je rekla in potem je med hojo ponavljala	A
nehaj s to neumnostjo, naj reče, hladno je,	pojdiva	dol v kabino, naj reče, voda je hladna, naj	A
»No, torej.	Pojdiva	v zaklonišče, med ljudi, med Slovence, med naše	A
lahko pomagava z lepo besedo...« »Prav, žena,	pojdiva	med ljudi,« se je strinjal. »Pomozimojim, da	A
»Kaj bi vedno cvilil!	Pojdiva	rajši na sonce, ker je tak lep dan!« Zdaj stopi	A
živa duša ne bo več po tebi vprašala. Če hočeš,	pojdiva	v hišo!Kos kruha in malo pijače imam zmeraj	A
»Kaj se pa potlej bojite?	Pojdiva,	jaz vam pomagam! Vsak naj dobi svoje.«	A
nakladat na svoj voz. . / . / stran 82 . / »Oh!	pojdiva	proč, pojdiva!« pravi Juri. »Takoj, takoj!«	A
voz. . / . / stran 82 . / »Oh! pojdiva proč,	pojdiva!	« pravi Juri. »Takoj, takoj!« šepne starec,	A
slabo dekle in poštenih staršev hči. Če utegneš,	pojdiva	malo doli pogledat.Jaz moram tudi iti enkrat	A
marsikomu, kadar se je fant ponašal s svojo močjo. »	Pojdiva	vozove vzdigovat!« je dejal včasih Juriju, in	A
in iskal pipe po žepih, »saj ti ni treba iti.	Pojdiva	na Hrvaško v šume. Tam te ne najde nihče.«	A
senco, je že rekla ona: ‚Murče, kje je gospodar?	Pojdiva	ga iskat!’‒ In povsod me je izvohala ta izdajavska	A
Bled in siv v lice kakor mrlič. »	Pojdiva!	« je šepetal in oprimši lezel iz cerkve. »Ali	A
»Ali naj se zgodi nova nesreča?	Pojdiva	medve, Mana!« Obe sta prihiteli pomagat.	A
Meni se tako smili.« »No, pa	pojdiva	na pomoč!Naju dveh se teta menda vendar ne bo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani