pogumno (2.912)

od kod se mi je vzelo tako pravo, skorajda	pogumno	pasje tuljenje.Se mi je prav zdelo, da sem tisti	A
dejstev. Pustimo to besedo, kjer je, in sezimo	pogumno	pod odejo. - Torej!	A
Pač zardi se Lamuh, ali skoro glavo dvigne in	pogumno	reče: »Ni dolga, ni težka naloga, modrostna	A
žareč obraz, in v prsih poganja ji cvetje!	Pogumno,	veselo hiti skoz sneg iz trga prek ozke doline	A
pesnice in umetnice Sonje Koranter sta zastavljena	pogumno	in odločno.Nista nastala v prostem času, ko	A
je, močno in mlado, krepko od upanj, od sile	pogumno,	a ko je trudno (o čudno neumno!), tiho zamisli	A
Trpiš krivico? Trpi jo	pogumno!	In kadar pade nate zadnja noč, preizkusi v molku	A
Kajti pesnica Sonja Votolen je vsak hip tako	pogumno	erotična in plašno sramežljiva, tako razpeta	A
Ptiček«, ko bi si toliko ne zaupal! - V mraku se	pogumno	navečerja in napije, - napije celo tako pogumno	A
pogumno navečerja in napije, - napije celo tako	pogumno,	da se mu začenja pijanost dobršno poznati.In	A
je rekel. A ob nji, ob njenih nagajivih in	pogumno	preprostih očeh je bil tudi pokojni zdaj njun	A
bosi, goloroki. A vendar gredo v boj, gredo	pogumno,	trmasto, predrzno.Tisoče in tisoče izpitih,	A
prijazno vpraša Tildica, ne da bi se ozrla. Drejc	pogumno:	»Šest let se že vleče.	A
svojega velikega lonca, temveč pogleda Staneta in	pogumno	reče: »Pa še za radio.«	A
prepričal sebe in druge, kako samozavestno in	pogumno	drži oblast v rokah.V resnici pa ta bivši furlanski	A
imajo!« Bil je prepričan, da se je maščeval	pogumno,	nemara celo predrzno.Videl je Marjanco, Zinko	A
pogumen od pijanosti, sam sebi si se čudil, kako	pogumno	zmaguješ nad žensko iz svojih krajev, ki si	A
tvoj krohot, tvoje meketanje, s katerim si	pogumno	naskakoval romarsko žensko, namenjeno k Zlati	A
/ bo cesar slišal zanj, za njegovo težko in	pogumno	delo, za udarce, sekljaje, kosti, ki so hreščale	A
korakala doslej, vštric, čeprav daleč narazen,	pogumno,	kakor sta se borila vsak po svoje v tej nesrečni	A
zaničevanja in posmeha vreden, stopi med vrata, se	pogumno	razkorači, roke nasloni na boke in domišljavo	A
se vstala in počasi odšla nekam v notranjost.	Pogumno	sem naredil nekaj korakov in se znašel sredi	A
razlezli, ko se bodo plašne in zbegane oči pričele	pogumno	dvigovati najprej s skritim bleskom posmeha	A
svoje vojske, ki bo razbila vse obroče in rešila	pogumno	oblegano vojsko.Gradil sem trdnjave, iz peska	A
se odmaknejo kupci. Zdaj se približa, a ne	pogumno	in moško kakor fantje njegovih let, ampak plaho	A
spodobi majhen »odpustek« za spomin, odvrne	pogumno:	»Bom pa tega dala, ki sem ga namenila Štefanu	A
dekleta, Bog jih živi!« pravi Štefan in pije	pogumno.	»Pa vas tudi, fantje, če me vzamete za svojega	A
kraju in v taki okolici se je zdelo Gašperju	pogumno	in moško in je osrčilo tudi njega. Stopil je	A
Meni ni treba vrvi,« je bahal Andrej in stopal	pogumno	proti prepadu.Da so se dekleta bala zanj, mu	A
je ne bi preslepil lepi videz. Zdaj pa jih je	pogumno	uprla v novo nado.Zdelo se ji je, kakor da bi	A
Miciko, ki sta slavila Cilo, kako premišljeno in	pogumno	je preprečila nesrečo.Razveselilo pa tudi očeta	A
zardela. »Mojo besedo ima,« je dejal Andrej	pogumno.	»To sem si takoj mislil,« je dejal sodnik; »zatorej	A
braniti, jedla in pila bi pa kakor kak hrust.«	Pogumno	dekle je bilo takoj pri volji, da si ogleda	A
Toda našega moža to ni plašilo.	Pogumno	je prebrodil »blatno jezero« ter se izgubil	A
velikih mož, ki so svojo ali smrt svojih otrok	pogumno	prenašali.Brez konca in kraja je bilo pisanje	A
tvarino spravi v lepe in ne prekratke periode.	Pogumno	je šel Cahej na svoje delo in naj se je v latinskih	A
stara ljubezen in spoštovanje do strica, in	pogumno	stopivši pred grofa, mu reče: »Vedite, grof	A
značaj. Mlada leta so bila sicer trda, toda on je	pogumno	vgriznil v kislo jabolko. Bil je otrok revnih	A
na strah, ki ga je ravnokar prestal in se je	pogumno	vzravnal. ‒Gospod kaplar, ‒ je pokazal na Madžare	A
Sovražnike moramo uničiti. Zato pa	pogumno	naprej!Vojni grom vas ne sme strašiti.	A
zato tudi niso razumeli, zakaj bi morali zanjo »	pogumno«	prelivati kri. Komandant je nekaj časa motril	A
Prosil je za besedo. ‒G. general, ‒ je začel	pogumno,	‒ prepričan sem, da nas hoče sovražnik na poseben	A
granata, jim je strah izginil iz srca in so	pogumno	vršili svojo nalogo.Krog peči pa se je polagoma	A
kladivo, kakor so se mu bile naučile oči, in je	pogumno	razbijal po železu in mimo železa tudi. Butalski	A
Ni ga bilo. Glasno je dehnila »h!« pa je	pogumno	stopila v sobo in sedla ob steni na klop kraj	A
je korakala gospodična Mici počasi skoz vas.	Pogumno	je gledala okoli sebe, oblastno prestavljala	A
bil med pripovedovanjem vrnil duh podjetnosti.	Pogumno	je pokimal svojemu dobrotniku Vrbajsu, češ dobro	A
nalogo s številom nog in koristjo živali.	Pogumno	sta se lotila druge strani, pa ju je zmotila	A
kapitan ima visoke škornje in se ne boji valov,	pogumno	gre na ladjo, na bregu mu stoji žena in si briše	A
mojster Pirc, ko jo je opoldne mahal domov;	pogumno	je gledal po svetu, kajti ob prijaznem prijateljskem	A
naj je bil glavni ali odvisni, vsaj enkrat	pogumno	pomešala med drugače pristno kranjščino hrvatski	A
rekel odločno Janez. »Pojdem!« je odgovorila	pogumno	Ančka in ga pogledala. »Obljubila sem, sveto	A
vred, smo se stiskali okrog Rože, ki je edina	pogumno	stala sredi nas.Počasi, zelo počasi se je toča	A
»Naj le boli, samo da ne bom šepast,« se je	pogumno	oglasil sin. Dogovorili so se za dan.	A
bolelo vas kot sina.« »Ata, kar ven,« sc je	pogumno	oglasil fant. Nad eno uro je hodil oče po vrtu	A
in vohal po tleh in po zraku. Potem jo je	pogumno	mahnil po nasuti zemlji.Ko je bil na sredi,	A
Konec prepiru je napravila stara, košata vrana.	Pogumno	je sfrčala na tla ‒ še ne preblizu lisice.Obhodila	A
zelene podrasti pod bukovjem. Koklja pa je	pogumno,	kar izzivajoče ostala, kjer je bila, sovražno	A
bila meni dobro znana njiva. »Jazbec!« sem	pogumno	spregovoril na glas. Strahu je bilo konec.	A
Nič zato. Hudobin je	pogumno	gazil po zibajočem se vejevju, dokler ni prišel	A
Torej leto in dan si moj služabnik,« je Krišpin	pogumno	zahteval dobljeno stavo. »Ker pa prepočasi	A
lepega fanta, ki je ugnal vse druge viteze, je	pogumno	rekla cesarju: »Ovčar gor, ovčar dol, moj je	A
se je bleščala demantna krona. Bonifac stopi	pogumno	do kače in zamahne s šibo.Kača se odvije, visoko	A
ni ugasnil. »Kdo si, gospod,« ga je Kolednik	pogumno	nagovoril, »da prihajaš k meni, revnemu popotniku	A
podrte bukve, se je oglasilo vnovič. Jožek je	pogumno	priropotal do podrte bukve.Še je obstal.	A
kadili. »Jaz se kar nič ne bojim,« je govoril	pogumno	Kodranov Jaka. »Kaj bi se bal,« mu je pomagal	A
2.« »V drugem nadstopju.« Matic je stopil	pogumno	skozi vežo in delal pot proti stopnicam. Vrhu	A
Ko je Jernej odložil bičevnik, se je oglasil	pogumno	občinski sluga Petrin: »Jernej, ne boš zameril	A
»Preklel sem jo!« »Zelo	pogumno,	sinko!Tvoja glava ni vredna gnile melone.	A
pošepetala nato Ljubinici ime drugega konja.	Pogumno	je šla med čredo, ponovila nekajkrat ime in	A
dvigal, pri ognju je videla nekaj otročajev.	Pogumno	je šla proti njim.Ko so jo zagledali ožgani	A
pastirskem selu: Utaboril se je predrzno in	pogumno	ob ognju, kjer so pekli večerjo.Spočetka so	A
Sicer se je spuščal že večer, toda godec je	pogumno	gnal po poti proti Hemu. Ali niso se še užgale	A
zavila v pelerino. »Kakšna pravda?« je rekla	pogumno	in otresala s kapuce sneg, ki se ji je bil usul	A
Imamo tudi mi kaj besede!«	Pogumno	si je pogladil sivo, na kozlovsko pristriženo	A
Dobri fantje so,‘ si je rekel, ‚in Ivanka je	pogumno	dekle, tudi o njej nič ne dvomim, razumem, kako	A
Vseeno moram paziti.	Pogumno	že, drzno pa ne! Kaj bi zdaj radi?	A
jaz vam je nisem odrekel. Ne odmikajte se in	pogumno	pritisnite prst na vozel:Gradnik, sami ste se	A
v precej veliko leseno brento lijočo vodo.	Pogumno	si jo je oprtal na rame.Ko je zagledal pred	A
muke, brez pomisleka planil pod jez, kjer se je	pogumno	vrgel v temnozeleni tolmun.V nekaj zamahih je	A
je opravičeval deček in s prebledelim obrazom	pogumno	stopil togotnemu starcu naproti, »saj pazim	A
No, v začetku lanske sezone sva z Janezom	pogumno	naskočila trdnjavo.On je obiskal ‘Evropo’	A
nameravala zgrabiti na občutljivejšem mestu.	Pogumno	nazaj! Vnovič vtaknem glavo skozi vrata	A
slavoloku?« Lovrek je malce okleval in nato	pogumno	odvrnil: »Res, samo zaradi vas sem ga postavil	A
gred, kjer je nežno brstje kljub sneženi odeji	pogumno	klilo in poganjalo. Sredi marca je sneg	A
hvaležnim srcem je pogledal Lovrek to krasno in	pogumno	dekle, ki je tako samozavestno krmarilo čoln	A
poskočen in prožen njegov korak, njegovo srce	pogumno	in veselo, ni smatral življenje za resno; zdaj	A
naskrivoma izpod tal, nato pa je osvobojeno,	pogumno,	zvonko udarilo naravnost posredi v tišino ter	A
oškropila krila in oči. Plavala je proti bregu	pogumno	in okretno, vse drugače nego prva.Mali jo je	A
vsem sovražnim silam, je stopil naš mali narod	pogumno	in samozavestno v vrsto izobraženih, velikih	A
prepadu. A ni se ganil ves čas; ne da bi stopal	pogumno	naprej, brez ugibanja in premišljevanja, je stal	A
vedel, čemu si birič!“ In obadva biriča sta	pogumno	stopila do kamenja. ”Ne gane se!“	A
mislite na vse to. He, Anica, le veselo in	pogumno,	kaj!Kdo bi si mislil, glejte no.«	A
dosti dali nanjo. Kot veliki dopustniki smo	pogumno	zakoračili v mrak, proti sosednji Gojški planini	A
knez Metternich!« Ojačila se je ter vprašala	pogumno:	»Svetlost ste vendar knez Metternich?« Rahlo	A
ti pogledi niso spravili prav nič v zadrego.	Pogumno	mu je vračala poglede s pogledi. »Verfluchter	A
zidano hišo v Krakovem!« Korle Selan je še precej	pogumno	prikrevsal iz klopi. Ne da bi se bil k temu	A
tema, so bila tedaj že zaprta. Magdalena je	pogumno	potrkala in res so se takoj odprla.Ko sta vstopili	A
njo na mizo. »Z vami, grofinja?« je vprašala	pogumno.	»Z mano, kontesa!«	A
takrat si ni upal očesa dvigniti, danes pa je	pogumno	vsako ogledoval, ne samo po obrazu.Bile so površno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani