Bolj in bolj se je bližal grmečim slapovom mlinskega jezu ...
Lovrek je v poslednjem trenutku doumel Ulrikov nevarni položaj in pozabivši vse prestane muke, brez pomisleka planil pod jez, kjer se je pogumno vrgel v temnozeleni tolmun. V nekaj zamahih je preplaval kipečo vodo in splezal na drčno, z mahom preraslo ploščad, preko katere je lila voda z močjo sproščenega orjaka ter mu spodnašala noge.