nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Pruski kanoni bodo jutri zjutraj raznesli tvoje meso, razsuli ga bodo po močvirju okrog Leuthena.
Kje je zdaj tvoj pavji korak, s katerim si hodil po tistem dvorišču na Kranjskem, kje je tvoj kozlovski naskok, tvoj krohot, tvoje meketanje, s katerim si pogumno naskakoval romarsko žensko, namenjeno k Zlati skrinji v Kölnu, žensko nekoga drugega, žensko, ki je ljubila in spet ljubi in še zmeraj ljubi nekoga drugega, kajti samo za hip je mislila, da pravzaprav ljubi tebe, izvoljenca svoje mladosti. Ljubi drugega, pa čeprav si jo prepričeval, da bo nekoč tvoja, polkovnikova nevesta, ko si jo vlačil za sabo po vojaških taboriščih, po prenočiščih za oficirje, ko si jo pijan iz noči v noč vlačil v svojo posteljo, čeprav si jo prisilil, da je ležala s tabo, ne pa s tistim, s katerim bi hotela in morala ležati.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani