nova beseda iz Slovenije
1978; VERONIKA, 1980; DUŠA KAJ ŽELIŠ, 1995. | Poezija: | ANINA USPAVANKA, 1986; PESMI, 1995. | A |
Predavajte, prosim vas, dragi gospod Stébelce. | Poezija | daje veselim trenotkom pravo slast, brez poezije | A |
MRMOLJEVKA: Pozor, gospôda ... poeziji besedo, ... kajti | poezija | je tisto, kar človeka - - - SIRATKA: Silentium | A |
množice je potreben pedanten razlagalski stroj; | poezija | naj se prebira skozi sito didaktične mašine | A |
praznovanju svečanosti v okolju, ki ga ponuja ta | poezija. | Iz enega od verzov sonetnega venca - emocionalno | A |
Nasprotni prošnji 24 Obujenke 25 Po bolezni 37 | Poezija | in proza 38 Pozabi 40 Pred durmi 42 Pri oknu | A |
nekdaj še srce mi bije. . / . / stran 38 . / | Poezija | in proza Bila oba sta mlada, imela se tak rada | A |
lirski ravni s posebno dinamiko dvojnosti ‒ | poezija | je sunkovita in umirjena hkrati, je drzna in | A |
zasnova pa pesmim vdihnejo potrebno življenje. | Poezija, | ki »bi lahko sneg stopila«, ki se ne ustavlja | A |
ntimentalnost ali pretirano čustvovanje. To je lepa | poezija. | Obenem pa, kar imam za posebno odliko, direktna | A |
poetika čara. ČAROBNOST POETIKE: Ženskočutna | poezija, | ki presega razlikovanje erotičnega od božanskega | A |
bližja ji je resnica o ljubezni. POT DO RESNICE: | Poezija | ženske ustvarjalke, ki jo bodo radi vzeli v | A |
stolp pa je njej in umetnosti postavila njegova | poezija. | Robinson Jeffers je postavil spomin, ki bo ostal | A |
razdelkov dolgo pesem in tudi še drugih takih. | Poezija | našega naroda umira, samo kaka babuška še zna | A |
zabavljice in šale. Ni mi treba opominjati, da | poezija | naj bo idealna tudi v jeziku. Vse ima | A |
vesoljnemu narodu, kajti že od pamtiveka je | poezija | dar nebeški!In mi je znano, da nekateri pisatelji | A |
nemogoče in sem ugovarjal, in sem dejal, da je | poezija | dar nebeški, in sploh pegaz sem dejal, in muze | A |
azgovarjala s Petrom. ”Gospod Šlibar, glejte, to je | poezija! | “ Peter odpre usta in jo pogleda silno bedasto | A |
Peter odpre usta in jo pogleda silno bedasto. ” | Poezija | ...?“ ”No, da! | A |
lepi, žalostni obraz gospé Murnove; beseda ” | poezija“ | , s katero je Peter vselej spajal svoja solzna | A |
sentimentalnost, vsa tista nezabeljena in neosoljena ” | poezija“ | ni drugega nič, nego plaho opravičevanje; opravičevanje | A |
vsaj za silo najmanjši svoj čut, -- in kaj je | poezija | brez rubrik?!Celó romani Pavline Pajkove bi | A |
114 . / pivu - dopoldanski duh in dopoldanska | poezija | nedelj in praznikov vse od Ottakringa pa v kolobarju | A |
Kakor židovski kramarji! | Poezija | na vatle!... Res, daleč smo prišli z umetnostjo | A |
neumnost! Umetnost, pa naj bo že slikarstvo, ali | poezija, | ali glasba, ni nič drugega več, kakor del svetovne | A |
brezzobega Pavlihe med semanjimi komedijanti. Vsa | poezija | in lepota stvarstva, popolnost oblike in besede | A |
dobi, zelo veliko, drugega pa ni bilo nič. In | poezija | je kakor čast: ne more je človek ne jesti, ne | A |
In prav je imel Petrin. | Poezija | zanese človeka previsoko, tako, da ne vidi več | A |
kosov sveže govedine. V večernih urah stopi | poezija | na mestne ulice.Skrbi so pozabljene in v utrujenosti | A |
črna kaplja zdaj leží tam, ležala bo do konca ... | Poezija, | sem hotel, da bi bila na moji svatbi ... dovolj | A |
zakaj prenávljanje je porajanje in umiranje, je | poezija, | je že spet tista lepa beseda ‚življenje‘ ...In | A |
nebu, a od daleč šumenje Gvadalkivirja; - ah, | poezija; | to so tiste romance, lepe in žalostne, kakor | A |
... Oj | poezija | materinih molitev, vi moji mladi ideali, ve | A |
več preteklosti, ne prihodnosti. Vse je sama | poezija | in sama lepota, s hladno resnico nimamo opravka | A |
so mastna priklada zakonske sreče, - vsa ta | poezija | in sreča je bila v njegovem čutu nerazločljivo | A |
italijanskih oper, kakor melanholična ruska | poezija, | kakor mehke barve Liberijeve ... ”Ah, gospod | A |
in pisane besede, kakor se je poslužuje tudi | poezija. | Vojaške koračnice igrajo na prav taka glasbila | A |
svojim dekletom in govoriti o ljubezni, to je | poezija! | To je prava poezija, ki dosti več velja nego | A |
govoriti o ljubezni, to je poezija! To je prava | poezija, | ki dosti več velja nego tisti plesi, na katerih | A |
»Škoda! To je prava | poezija! | « In zdaj prične pripovedovati, kako je star | A |
svojega prijatelja, gospoda Viktorja Malca!« Vsa | poezija | izgine pri tem imenu!Bliskoma se obrne ‒ in | A |
tudi ta zaklad. Poglejte, ali ni to utelešena | poezija, | ali ni kakor oblaček, ki v sončnem blesku plava | A |
poviševal je imenitnost knezovega vtisa, ali | poezija | je kipela edinole iz modrih oči, ki so izmed | A |
in mnogovrstno spreminjajo. Vladala je tista | poezija, | ki je tako bogato vpletena med obrede katoliške | A |
grenke pijače mora piti, ne da bi ga tolažila | poezija, | ki veje iz materinih sladkih glasov.Življenje | A |
časa je preteklo od tedaj. To pa je resnica, | poezija, | ki veje iz materinega jezika, večno je resnična | A |
dvombe pričakovali. Pri nas je prozaično vse, in | poezija | na Strugi ne poganja svojih cvetov.Življenja | A |
razlagati, od kod izvira in kako je to, da nas | poezija | in umetnost veseli.« »To kaže, da vi uživate | A |
zamudili.« »Prav sodite,« oglasi se Bolè, » | poezija | in prazen želodec se ne strinjata.« »Ah, tako | A |
kupcev ni bilo in zato je šlo poceni!« »Ah ‒ | poezija, | poezija!« vzkliknil je zdravnik in razšla sta | A |
bilo in zato je šlo poceni!« »Ah ‒ poezija, | poezija! | « vzkliknil je zdravnik in razšla sta se vsak | A |
LETA DAN 34 BUJANOV MATEJKA 37 POMLAD 42 MOKRA | POEZIJA | 47 PESMI V PROZI 56 I 58 II 59 III 60 IV 61 | A |
zaspati. Franca, Pavel, stric, teta, gozdovi, | poezija, | to je bila sodrga in še v sanjah je govoril | A |
strašno goljufan in nesrečen. »Pa ti, nebeška | poezija, | ti mi še ostaneš!« je vzdihnil resignirano, | A |
‒ to je radost ‒ ne samo filistrska ‒ to je | poezija | ‒ tudi ne samo filistrska. In kmet, največji | A |
pomladno sonce. . / . / stran 47 . / MOKRA | POEZIJA | »V početku je bila zemlja pusta in prazna in | A |
kakor mi ga pijemo zdej«! ‒ Glejte, to je mokra | poezija. | ‒ | A |
Pa dekleta? Oh, tu je | poezija | doma, tu, kjer je »slamnata streha ‒ lesen rožanc | A |
doch bleibt sie ewig neu! Dejal sem, mokra | poezija, | dejal početkom nekako norčevaje se in govorivši | A |
tako delavniško, tako brez vse poezije!« » | Poezija | in življenje, ljuba moja, to je dvoje.« »In | A |
srce moje! Zgolj lepota, ogenj, ljubezen, | poezija! | In ponoči s strunami pod okno: ‚Luna sije, klad | A |
kruha služi, tega nas ne učé.« »To bi bila lepa | poezija! | « »Saj ne pravim, da naj nam ravno to kažejo | A |
ravno to kažejo; vendar zdi se mi, da bi bila | poezija | lahko nekako bolj v zvezi z dejanskim življenjem | A |
poezije!« »Potem se šele začne prava ženska | poezija. | Imeti dobrega, pametnega moža, ki ga vse spoštuje | A |
maha dolga kita za vratom. Rimljanu je bila | poezija | igrača; prejel jo je od Grka, ali kako je z | A |
žalil, vse je čisto, blago, vzvišeno: to je | poezija | po mili volji!« »Kako pa sodite o naših pesnikih | A |
kakor sladkosti; gotovo je to bolj poetično, ali | poezija | je, meni vsaj, nemir ‒ mir pa je sreča!O lepem | A |
pozneje doma pri starih in mladih; zastonj, | poezija | gine bolj in bolj izmed našega ljudstva!Le ena | A |
Jaz sem se iz Prešernovih pesmi učil, kaj je | poezija, | kaj je lepota.S Prešernom se meni godi kakor | A |
gradov na mirne, neskrbne popotnike, ne prede več | poezija | okrog glav »svetle glorije«.Ali kje so naše | A |
Mene je ta prepir kaj malo brigal. | Poezija | tega »Rokopisa« se mi je tako priljubila, da | A |
jutranje zarje zajeta in z rosno tančico pretkana | poezija. | Obvaruj Vas Bog! Lea Fatur Marija, oprosti | A |
junakinja v slovenski povesti.« »Ljubezen je | poezija, | « pravi Megušar in postavi kozarec na mizo.»Kaj | A |
oči. »Zelo izvirna in doživeta ljubezenska | poezija, | « je pohitel. »Najbrž jo želite objaviti v knjigi | A |
otrok se nadejati, je naravno, a varljivo. ◆ | Poezija | ob vodi zvodeni, ob vincu se pa obdrži. ◆ Pogosta | A |
Spremne besede 44 PRVA 44 DRUGA 45 TRETJA: | Poezija | spoznanja in skrivnostnosti 47 MOJ ČAS Moj | A |
Neža Maurer . / . / stran 47 . / TRETJA: | Poezija | spoznanja in skrivnostnosti Poezija Vanje Strle | A |
TRETJA: Poezija spoznanja in skrivnostnosti | Poezija | Vanje Strle v svoji drugi pesniški zbirki KO | A |
onih časov ekstaze in opojnosti. Ali globoka | poezija | verskih obredov tu zunaj na deželi, v preprosti | A |
največji duhovi človeštva. Sveta in čudovita | poezija | se je dotikala duš teh četvero ljudi in plemenita | A |
pripovedovali, kako vas Sartre, Kafka, Camus ali | poezija | Roberta Gravesa resnično zanimajo.Če si na pleča | A |
Bili bi seveda veseli, ko bi se pokazalo, da je | poezija | resnična in kar najboljša.Toda dokler se ne | A |
OKNO V VEČNOST Moderna ruska | poezija | (1895-1930) | B |
težnjo tega gledališča Sologub.) Simbolistična | poezija | je potemtakem magični obred, maša, liturgija | B |
izgovarja neizrekljivo in upodablja neuzrljivo. | Poezija | je, pravi Ivanov, "čudežna reminiscenca svetega | B |
vežem, spajam, združujem). Tudi zanj je bila | poezija | "stvarjenje življenja"; pred njo je epohalno | B |
in teurg je znižan v prvovrstnega rokodelca, | poezija | -- odjek Duha glasbe -- pa v besedno obrtništvo | B |
dišita po balmontovskem simbolizmu; Severjaninova | poezija | pa sega prav do dekadence Lohvicke in Fofanova | B |
je samo "beseda kot taka" -- z njo pa tudi " | poezija | kot taka", stvar na sebi, nekakšna nova stvarnost | B |
vsakdanje predmetnosti, poimenovanih na novo. | Poezija | postane praskupnost otujenih, na novo rojenih | B |
umetnosti se približuje prvotnemu pomenu besede | poezija | -- poiesis, prehajanje iz nebivajočega v bivajoče | B |
imažinistično geslo Marinettijevo definicijo poezije: " | Poezija | je vrsta nepretrganih podob."Imažinisti so do | B |
samostalnikov otrok" -- pridevnik. Le taka | poezija | bo znala in zmogla ustvarjati statične pesmi | B |
človeka" in "podobo dobe". S tem se je njihova | poezija | vrnila k tradicionalnemu pesništvu -- pesništvu | B |
mora biti namensko: "pripoved pripovedna", " | poezija | poetična", "gledališče gledališko"."Konstruktivizem | B |
-- "črno pomlad" in "noč življenja". Edino | poezija | bo rešila svet. Annenski trdno sledi misli Schillerj | B |
Dostojevskega, Baudelaira, Bloka in drugih. | Poezija | (in umetnost sploh) je tisto, kar veže Lepoto | B |
tisto, kar veže Lepoto in življenjsko stvarnost; | poezija | je poustvarjanje Lepote, ki pa se ne more nikdar | B |
je prevajal -- pa tudi Bloku, za katerega je | poezija | božansko življenje, kupljeno za ceno človeškega | B |
Anna Ahmatova Annenski je v članku Kaj je | poezija? | (napisanem leta 1903, objavljenem 1911 v reviji | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |