obleka (2.085)

golorok, ima plav predpasnik, na glavi čepico, vsa	obleka	zelo ogoljena.Nosi močne štrleče zalisce, že	A
neredu stari čevlji. Na klopi nemarno razmetana	obleka.	S postelje visi zanikrno odeja po strani do tal	A
čokat človek, toda jetičen, teman obraz, ne grd;	obleka	je jako zanemarjena, zmečkani klobuk visí postrani	A
pride iz glavnega vhoda, obraz bolj upal in	obleka	bolj zanemarjena nego prej: Dober večer, Francka	A
plašč, izpod plašča se sveti bleščeča plesna	obleka,	v laseh nad sencem ima rdečo rožo.Za to opravo	A
in dojka v pogovoru JULIJA Resnično, ta	obleka	je najlepša.- A ljuba dojka, prosim te, ostavi	A
pa v sivo domačo volneno prejo. Umazani so,	obleka	je obnošena.Vsak ima ob strani natlačeno lovsko	A
vilinska oblačila! Kjé je lepše tkana svila, Kjé	obleka	bolj ukusna, Nego tu na odalískah? ... Zaškrebljájo	A
mrzla se bojíš človeka; lepša bela te	obleka,	mokre lepšajo cvetíce -- glej, spomínov	A
Sihem. Temno haljo vrgel je čez ramo; a	obleka	sveti se mu v srebru. Luna plava žalostno	A
kakor kalna reka. Proč jo vržeš, če pretesna je	obleka.	Človek, novi človek vstal bo iz človeka!	A
zavrtíjo, da v čutih se rajskih jim srca topíjo,	obleka	šumi in ves svet se vrti. Vojak cesarično stisne	A
omamlja, vse, pregnane iz raja. Raševinasta	obleka	blaži telesa ječo. Vsa iskanja so prodana, ljudem	A
da ga ne bi muha. Dajte mu mleka, zelena mu	obleka.	Došel je, došel po daleki poti, po daleki poti	A
brhek v kolofonu maja. Strohnela je preplezana	obleka,	prelit sem spet v somračnega človeka. Prelit	A
je šla tudi ona v vodo in se je rdeča kopalna	obleka	razširila na morju kakor zvon, spodaj pa so	A
dvoje oči v njune rezine. Eden je bil rekrut in	obleka	mu je rezko štrlela od telesa, drugi je imel	A
senci rumene volne. Ko kanarček rumena kopalna	obleka.	»Takšna sem.«	A
stopnicah je tedaj prišla plavolaska; bledorožnata	obleka	ji sega do tal, a ona si jo pridržuje spredaj	A
paštnu, potem niže in niže, počasi, da se mokra	obleka	ne bi dotikala kože.Samo glave so obrnjene na	A
navzdol, dokler jih ob pasu ne popije kopalna	obleka.	Evka drži roki za hrbtom.	A
pognala tako visoko, da bi se njena pepelnata	obleka	zasrebrila v jutranjem soncu. Sončna	A
je bil star, romal je v sedmi križ, njegova	obleka	ni bila prida in tudi bogastva ni imel veliko	A
koruzni listi so bili pepelnati kakor Nančina	obleka.	Vsi so bili praznični, prepraznični, da bi šli	A
ko stoji pred ograjo. Prah pokriva listje,	obleka	se loteva, poldan se nagiba, zrak se razblinja	A
vedel še nekdo drug. Stal je pred hišo, črna	obleka	do peta, črn obraz, lasje, knjiga v rokah.Prijazno	A
Britje. Najboljša	obleka.	In tako se je Johan Ot nepričakovano znašel	A
romarji, kaj je bilo šele v Aachnu! Porodna	obleka	Device Marije iz rumenkastobele volne, svetonočne	A
Njegova podoba je bila kakor blisk in njegova	obleka	bela kakor sneg. Malarju je malo mar za evangelij	A
na koncu? Je zmečkana, s krvjo poškropljena	obleka	povsod po prostoru? So razlezle kapljice	A
pudra. Puder je povsem bel, njen obraz je bel,	obleka	je črna. Vsak večer igra francoske šansone.	A
oblakih diha iz ust in se suklja pod nebo.	Obleka	je premočena, lasje padajo na čelo, na potni	A
telo. Slekla je plašč in pustila, da ji je	obleka	zdrsnila z ramen.Ni dovolila, da bi potne moške	A
mi je ni ljubilo obriti, nekoliko povaljana	obleka	in kot bučno olje mastni lasje.Jaz sem se vsega	A
tudi razboleno telo. V podu so bile luknje,	obleka	je ležala zmečkana na tleh, v kotu bei, nesnažen	A
trupla ni notri, nikar ne mislite, to je samo	obleka,	samo to je ostalo.Ta obraz je ostal, te roke	A
pojava. Njegova nova, čista, brezhibna maskirna	obleka	je namreč med njihovimi umazanimi starojugoslovanskimi	A
pokriva oguljena vojaška kapica. Slaba, raztrgana	obleka	se vidi še revnejša med prazničnimi svatovskimi	A
otrpel iz vode: takega mraza še ni užil, in	obleka	ga še nikdar ni tako težila.Na krik je bil prihitel	A
sonce snežene vrhove, najde Jurija že na nogah.	Obleka	je posušena, in za odhod mu natoči gospodar	A
poskrbel, da se mu je hitro izgotovila izgovorjena	obleka,	»da se fant ne bo sramoval«.Šentflorijanski	A
razvajenemu možu uboga žena! Njegova pražnja	obleka	je bila vedo snažna, perilo oprano in pripravljeno	A
in Jerico sem v nedeljo ogledovala. Saj ji je	obleka,	ki je bila spomladi nova, zdaj že pretesna.	A
tresel, ta je bil pravi fant. Da se pa raztrgana	obleka	ne zašije sama, da je treba mnogo dela, preden	A
ni bilo, tako da nisem nič rešil, nič otel!	Obleka,	perilo, denar, vse je šlo.‒ Jože, daj mi še	A
brez usmiljenja. On je tarnal, da mu je vsa	obleka,	ves živež in ves denar zgorel; sosedje pa so	A
boljše je, kakor če bi bil prekratek; predolga	obleka	se da ujeti, skrpane ne nosi nihče rad.Če si	A
Saj sem vedela, da mi ustrežeš.	Obleka	je pravzaprav že v delu; ampak nogavice bodo	A
nasprotnike.« . / . / stran 141 . / »Moja nova	obleka	jo bo tudi jezila in zaradi tega mi je zdaj	A
to oblačilo skaženo, zakaj se ono ne prileže;	obleka	se ne sme obesiti na človeka, ampak uliti nanj	A
je videti pri rojakih, ki jim ne ugaja nobena	obleka,	če ni skažena.»To so tisti gostje, ki so bili	A
imam tudi več škode ko koristi, ker se mi umaže	obleka.	Kako pa se kadi notri!	A
na vojaka pri mizi, češ, če se je že napil.	Obleka	je oznanjala imovitega moža in zdrav vsakdanji	A
sama, lepa in ponosna kakor Junona. Prekrasna	obleka	ni zakrivala krasne rasti, dragocen diadem je	A
vse njegovo vedenje se ji je zdelo gosposko,	obleka	njegova je bila od tanjšega sukna, nego je pri	A
vedno bolj padalo upanje ‒ zdajci zašumi ženska	obleka	‒ in Berta stoji pred njim. Mokošinyi plane	A
Berto. Oblekel se je prav praznično, krasna	obleka	je objemala gibčne, lepo vzrasle ude, kakor	A
previja in prevrača, kolikor mu dopušča trda	obleka,	dela z životom in z repom, giblje z vsemi nogami	A
bilo dobro, toda nesreča je hotela, da je bila	obleka	prirejena za debeluharja, on pa je bil suh ko	A
vzplamtel srd do vojaškega stanu. Vojaška	obleka	mu je postala neznosna in zbežal bi ako bi imel	A
zmeraj je ostajal le za toliko, da se je posušila	obleka,	ki mu jo je še največkrat oprala Čejčeva Marga	A
in jo potemtakem razpršeno in nevidno vpija	obleka.	Tak dan je na postaji težko uiti meglenemu nasilju	A
lukenj, nekaj dima in dišav, ki se jih je napila	obleka	in so se usedle na notranjih stenah nosnic.	A
ti roke privijejo kakor nekoč, vnovič se ti	obleka	napije zidov, lesa, papirja, predpisov, predstojnikov	A
celega mesta, najprej to, potlej šele jed in	obleka,	snemalni aparat je vklopljen, čas je ugoden	A
mimo ruševin in bombnih lijakov, robata kmečka	obleka	je pokljala po očetovih udih, Tjaž se je držal	A
na ljudi brez dežnikov teče poleg dežnikov,	obleka	pogrebcev vpija deževnico, deževnica mrda obleko	A
pogrebcev vpija deževnico, deževnica mrda obleko in	obleka	mrda deževnico, vračata si delo, hodita si na	A
sladka misel ali zavest težke pregrehe. Njena	obleka	je bila tako prikrojena, da ni skrivala bujnih	A
nedeljo praznično oblečen, je danes kazala njegova	obleka	nekaj lukenj; stara albanska čepica je ležala	A
dimlija ob njegovo ramo. Nič več se mu ni zdela ta	obleka	neskladna, ohlapna in neubrana, kakor se mu	A
se oblači!’ mu je svetoval Medicejec. E-e ‒	obleka	dela človeka.« »In še slavnejši Don Kišot je	A
strašilu ohlapna, ponošena, nekoliko prekratka	obleka	švabskega kroja.Vilar je mislil, da ima pred	A
katerem pravijo, da ni to, za kar ga kaže njegova	obleka.	Tiho pride, prodaja kakšno stvar, poprašuje	A
vzbočenih prsi ter smelega pogleda. Njegova	obleka	je bila delavna, toda snažna in samo na enem	A
fru‐fru in ličeca interesantne barve in da se	obleka	lepo oklepa, prilega in oprijemlje.Potem pa	A
temi sta prilomastila po stopnicah, zašumela je	obleka,	suh kašelj se je razdal, zaškrtala je kljuka	A
so kazale pravega Slovenca, katerega ne skazi	obleka,	naj si bo vtaknjen v kakršnokoli.Jagodasta bradavica	A
pristojnost, domovinstvo, veroizpoved, starost,	obleka	in orožje, kdaj in s kako boleznijo je prišel	A
umestne besede so se prijele Čepona kakor svilnata	obleka	ženskega telesa.Obšla ga je želja po slastnem	A
sajaste plahte mi je posvinjana še vsa druga	obleka.	In ne vem, zakaj sem pravzaprav temu falotu,	A
če deca ne bo varčnejša s pridnostjo. Tudi	obleka	stane seveda in obutev ni zastonj, marveč nasprotno	A
pa si ga je ogledala od škornjev do klobuka ‒	obleka	mu je pričala, kod je spal, obraz, kako se je	A
smeh, opazke! Vse jih je bodlo v oči; njena	obleka,	vsa in vsak kos posebe, in prav vsaka njenih	A
svojega Smuka. Na ramah in na hrbtu ji je lepela	obleka,	premočena od dežja, pa ni čutila vlažnega hlada	A
brada mu je preraščala lice, golorok je bil,	obleka	je bila povaljana.Zatohel smrad je udaril za	A
predal: lepo zravnana sta notri ležala njegova	obleka	in perilo.Čutil je, tukaj je doma in ne v grdi	A
gospodarstvo, takšni se zapiše kvartir, živež,	obleka,	vsak teden groš za tobak ‒ in drugega nič!‒	A
Obleke jim ni treba dosti za tistih par koščic,	obleka	ne more stati bogve koliko. Odkrito povedano	A
Pa vidi kdo na modni sliki damo in mu je všeč	obleka	in kupi obleko, mesto da bi kupil damo. Jako	A
reklo, da bi se bila tudi njima podala kaka	obleka,	in še to, da bi morala imeti toliko podaljšane	A
poroko, kajti je imel nove čevlje in sploh: vsa	obleka	mu je bila nova. Zdaj pa je bil moker in blaten	A
lice in nos sta bila deležna noter do oči in	obleka	tudi.Ostanek pa je polokal kuža Zvestin.	A
nista v skladu s pravili »Olikanega Slovenca«.	Obleka	mu je povaljana, nekateremu v laseh tiči slama	A
In čim več sne, tem bolj je koristen. Tudi	obleka	da služi enakemu namenu; vrhu tega ako porineš	A
moral fant takoj v kopel, tačas pa je bila vsa	obleka	s turško kapo vred in z nahrbtnikom in z vso	A
Pogledala je po sebi.	Obleka	ji je bila od vožnje posvaljkana.Ko je prišla	A
Povod je bila bržkone najina nekoliko gosposka	obleka.	Tako sva trkala do zadnje koče.	A
Z zaprtimi očmi jo je videl Kolednik.	Obleka	kralja je bila iz škrlata, vsega pretkanega	A
Sredi belih stebrov je zdrsnila suženjska	obleka	z majhne drobne postave; kljub noči je Epafrodit	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani