nova beseda iz Slovenije
ki ji zastane grižljaj: Hrustljajo? Ignacu, | neprijazno | : Kaj pa ti tukaj? IGNAC: Časopis sem prinesel | A |
da ne rečeš ljubeznive besede, da gledaš tako | neprijazno? | MAKS: Res je, Francka - morda ni vse tako | A |
čase je bilo razmerje med zaročencema nekako | neprijazno. | Kdo je bil temu vzrok? | A |
póme; slutila sem že tisti trenotek, ko me je | neprijazno | odslovil; zató sem čakala, dan za dnem ... in | A |
nožíca, da bi se ranila; noben več ne bo govoril | neprijazno | s teboj ...Glej, jaz nimam drugega na svetu kot | A |
levi. G o r n i k, G r u d e n GRUDEN | neprijazno | : Klanjam se, blagorodje.Sede v ospredje na | A |
plava mesec tih in bled, na črno zemljo sije | neprijazno. | Zato sem torej celo vrsto let gojil krepost | A |
Puščice prožil z lahkega sem loka v prvaško | neprijazno | mi krdélo; lahkó jih nekaj je mimo letelo, preveč | A |
našem svetu precèj obrabila, takó da sem mu | neprijazno | rekel, da je bil tudi poleti optimist, da jo | A |
a hišice, ki so obkrožale tržič, so gledale | neprijazno. | Kako vplivajo na človeka besede sočloveka, | A |
skozi tuja mesta. Vse se mu je zdelo mrtvo in | neprijazno. | Njegova hiša je čepela ob vodi kakor stara obnemogla | A |
so videli, da so se Gvaraníji začeli obnašati | neprijazno, | zakaj so prišli, kechuite, če se zdaj nameravajo | A |
se motiš, Ivan! Ali smo tebe že kdaj sprejeli | neprijazno? | Ali nam nisi bil vedno ljub in drag? | A |
je dejal major, ko je bil izgubil eno igro. | Neprijazno | je pogledala Zefa moža, ki se ne sramuje takšne | A |
ven, pa gosta megla pokriva zemljo, vreme je | neprijazno | in kmalu začne deževati.Straža zapahne zopet | A |
bližal generalovemu stolu. Komandant ga je | neprijazno | pogledal.Jud se za to ni zmenil, ker je vedel | A |
pohvalil psa, in pa zato, ker je bil šejk tepen. | Neprijazno | ga je dregnil z nogo, veleč: »Hajdi v kot in | A |
trenotek je stopil k njej brkasti vojak ter jo | neprijazno | prijel za rokav.»Premila majka, ta krava je | A |
da ga hočejo objestno zbadati. Zato je dosti | neprijazno | odgovoril: »Po mojem mnenju bi trebalo začeti | A |
ustvarjen, da živi v prahu, je Jurij Oražem | neprijazno | in prezirno namrdnil obličje.Kdor ga je videl | A |
ga je, tem tečneje mora biti,« je pristavil | neprijazno | Damjan ter vrgel zaprašeno sedlo v kot k sablji | A |
Srečala ni žive duše. Ni bilo še pozno, ali | neprijazno | vreme ni nikogar vabilo čez prag.‒ | A |
Potegnil je predse kupo, ki jo je bil Žerjav tako | neprijazno | odklonil, in je malo odpil.Onih dveh ni bilo | A |
kos zadoščenja za prestane krivice. Toda vse | neprijazno | občutje jo je minilo, ko ji je gospa glasno | A |
pritresli do Dolenje vasi. Pirc ni pozabil, kako | neprijazno | se je zadnjič poslovil od tete.Kaj naj ji reče | A |
zgledih gostoljubnih naših bratov popravili svojo | neprijazno | hibo. Imeli smo prazne čaše. | A |
s tremi klicaji in vprašajem. Ta vprašaj je | neprijazno | izražal sumnjo, da je skavt Peter tisti, ki | A |
Ujetnik ne odgovori, zaradi česar ga poročnik | neprijazno | strese za ramo.Komaj pa se ga dotakne, zarjove | A |
malokdaj se je glasilo ob nedeljah petje iz krčem, | neprijazno | sredi tišine, kakor žalostna pesem romarjev | A |
očetovsko in pokroviteljsko z njim in zato odvrne | neprijazno: | ”To je moja skrb! | A |
ni delalo skrbi, ali vse mi je bilo tam tuje, | neprijazno; | stal sem pred učiteljem kakor razbojnik pred | A |
mračna in čudno tesna; vse je gledalo temno in | neprijazno | vanj: miza, stoli, vlažne stene in sivi, razpokani | A |
velike, temne, in so gledale ponosno, skoraj | neprijazno. | Zgodaj zjutraj je hodila v delavnico in se je | A |
gledal naravnost nanj, brez strahu, zakaljeno in | neprijazno. | Lenart je zardel, ni zinil besede in je šel | A |
prikazala se je gosposka črna suknja. In vse je bilo | neprijazno, | glasno in tuje.Še hiše so bile take, da bi človek | A |
da se ne bi spotaknil na strmih stopnicah; | neprijazno, | kakor koraki tatu so se glasili v temi plazeči | A |
Pozabil sem!« je odgovoril malomarno, skoro | neprijazno | in se je obrnil v stran. Mati je postala | A |
pred vasjo. Nezaupno ga je pogledal krčmar, | neprijazno | ga je pozdravila krčmarica.Jernej, ves oprašen | A |
dohtarju. »Kaj pa ti?« je pozdravil Jerneja | neprijazno. | »Odkod si in kaj počneš na Dunaju? | A |
Mračen dan je bil zunaj, nebo je bilo umazano in | neprijazno, | skoro bi bilo treba prižgati luč.Na visoki mizi | A |
vlažnih sobah, kjer je bilo vse temno, mrzlo, | neprijazno. | Komaj na večer je posijalo malo sonce, ali izginilo | A |
ali vendar je bilo vse tako tuje, mrzlo in | neprijazno; | vsaka podoba na zidu je bila bolj gospodar od | A |
široki cesti, ki je držala v pusto daljavo, v | neprijazno | tujino. Mati je izpregovorila; čutil sem | A |
Zakaj obedve ženski sta gledali čemerno in | neprijazno, | sedeli sta tam pod visokim omreženim oknom sključeni | A |
daleč pomislil na tisto črno izbo, na tisto | neprijazno | vas, ki ni bila njegov dom, je seglo v njegovo | A |
najbolje, da se pokrižam ter se povrnem v svojo | neprijazno | samoto!“ Komaj je to premislil, je udarila | A |
časov, mlad in lep fant, ki ga je bilo življenja | neprijazno | valovje vrglo na prod.In zaljubljen je bil. | A |
bi vztrepetale v strahu, če bi se ozrlo nanje | neprijazno | oko. V izložbi, v steklu, sem ugledal obraz | A |
nebom, ne utve, ne albatrosa. Nebo samo hladno, | neprijazno; | ne enega oblaka ni bilo na njem, svetilo se | A |
tudi nebo, kakor je bilo svetlo, je molčalo | neprijazno. | Ne gane se na polju, ne na visokem travniku | A |
tisočkrat? Okno se je zasvetilo iz noči, dremavo, | neprijazno, | kakor pogleda popotnika tuja hiša kraj poti | A |
pohlevno. ”Kako pač?“ je zagodrnjal ter me ošinil | neprijazno | iznad naočnikov. ”Navsezadnje, lilo ne bo | A |
in je gledala v tla, pozdravljala je tiho in | neprijazno, | da bi se ji ne pridružile znanke. ”Kako se | A |
prehitevali neznani ljudje, časih se je ozrlo nanjo | neprijazno | oko. Stopil je iz hiše gosposki človek, postal | A |
In dvom jo je zabolel v srcu, pomešal se je | neprijazno | v to veselo, prazniško pričakovanje. ”Taki | A |
daljavi, tam je življenje, sončnotuje, veselo in | neprijazno. | Tja hiti z lahkimi koraki mlad popotnik in ne | A |
je od radosti, ker je zdramil v njenem srcu | neprijazno | misel.Nikoli ni bil čist in jasen njegov pogled | A |
”Kaj si tudi ti vesel, da mu je življenje | neprijazno? | Zelo ste vsi veseli, kakor da je bil vas oropal | A |
lisjaček!“ Komaj da se je malo postrani ozrl, | neprijazno | kakor človek, ki ga nadležen tujec moti ob važnem | A |
strah, toda slutila je, da se noči, videla je | neprijazno | samoto in rajša bi bila doma.Uro hoda je bilo | A |
je bila Marta, ko je dospela. Prostrano in | neprijazno | je zastrmelo poslopje iz teme.Pred vratmi je | A |
k svoji ljubici, nevesti. Pozdravila ga je | neprijazno. | Tudi sam je bil pust in bled. | A |
stopiti na pesek, ki je ves bel. Vse je tuje, meni | neprijazno | ... samo vas poznam, gospod Edvard.Če bi bila | A |
so gluhe in neme, vse pohištvo molči, tuje, | neprijazno. | Kakor da sem obsojen, pogovarjati se vso noč | A |
hišo; onkraj ceste je stala stara pošta, temno, | neprijazno | poslopje; pod pošto je tekla voda, tiha in široka | A |
moja roka polagoma iz njene, kako se poslavljam | neprijazno, | in v veliki bojazni so se ji misli zmedle.Ali | A |
vrtom, poslovili smo se zelo nakratko in skoraj | neprijazno. | Marija je sedla poleg mene, nama nasproti pa | A |
trenotku vzdramilo sonce; stalo je tam žgoče in | neprijazno. | Šel sem po tej poti, ki jo poznam, kakor | A |
vsekrižem, brez konca, velike hiše, ki so gledale | neprijazno, | kakor da bi se hotele zgruditi nanj. Utrujen | A |
prepregla kmalu megla vse nebo, vlažno je bilo in | neprijazno. | Pot je bila vsa mehka in razmočena, da so se | A |
se prikaže mesto na obzorju, temno morda in | neprijazno | ...Poženi, voznik! | A |
lesena in s slamo krita. Mala okna so gledala | neprijazno, | tako srepo in lokavo, kakor da bi nas bila zapazila | A |
prišlo vmes. Nasmehljala se je čisto drugače, | neprijazno. | Kako bi se dalo to razlagati?“ | A |
rekel gost in se je ozrl. ”Pusto je tukaj in | neprijazno | ... človeku bi se zdelo, da je na pokopališču | A |
pritajenem srdu. Urno je premeril cerkev in | neprijazno | so odmevali od step njegovi trdi, srditi koraki | A |
ne poznaš več? Kmet ga je pogledal srepo in | neprijazno. | - Ne poznam te; hodi zbogom! | A |
mrtveci so bili ljudje, ki jih je srečaval; | neprijazno | so gledale votle oči, zamolkel, brezzvočen je | A |
nogami, na vlažne, sive hiše, ki so gledale | neprijazno | nanj. ”Prokleti dež ... ob takem vremenu na | A |
stran 191 . / ”Kaj pa vidva?“ naju je ogovoril | neprijazno. | ”Rakev sva prišla naročit.“ | A |
nenadoma. »Resno!« je odgovoril Franc prav tako | neprijazno. | »Saj vidiš, da sem na poti!« | A |
so bile namršene, ustnice napete. Ozrl se je | neprijazno | in v zadregi. ”Ali te motim? | A |
njegove in ker bi drugi začudeno in morda celo | neprijazno | pogledali, če bi nekoliko vzdignil zagrinjalo | A |
besede iz njegovih ust in če jo je pogledal | neprijazno, | je bil ta pogled hipen, slučajen, le šinilo | A |
Boga, sodnika. Milosten je in njegovo oko ne bo | neprijazno, | ko bo pogledal v najina srca.“ ”Usmilil se | A |
Kolikor je videl mesta, se mu je zdelo pusto in | neprijazno, | kakor bahat lakomnež. ”Če bi bogat bil tukaj | A |
in sta dolgo . / . / stran 183 . / molčala. | Neprijazno | tišino je motilo edinole smrčanje biričev in | A |
ne mislijo, da jih bodo s smrtjo kaznovali?« | Neprijazno | jo je pogledal Gradnik in odvrnil: »Saj nismo | A |
vaju ne bodo iskali po hišah...« nama je rekel in | neprijazno | zaprl vrata za nama.Vrgel naju je tako rekoč | A |
in debele knjige ni na svetu. ‒ Sprejel me je | neprijazno, | kakor je bila njegova navada.Povedal sem mu | A |
počasi prišel Gorazd, malo postal na cesti in | neprijazno | pogledal za menihi. »Kakor da ne bi imeli že | A |
ga zidarji, ki so bili sami njegovi rojaki, | neprijazno | opazovali in si venomer nekaj šepetali.Niso | A |
hud, še meni bo zameril, ker sem pomagal.« | Neprijazno | se ozira in momlja sam vase. Gospod Ambrož z | A |
večnega pokoja na našem pokopališču.« Grof je | neprijazno | pogledal vsiljivega duhovniškega uskoka in pobesil | A |
bridke tolažnice skrivnega gorja! Noč je, nobeno | neprijazno | oko vas ne vidi, tecite po belem licu in tolažite | A |
Danes je govorila z Marijanom. Kako | neprijazno | ji je mladenič, kateremu ni nikdar ljubezni | A |
gospodinjo pozdravljali kakor stari znanci. S precèj | neprijazno | vljudnostjo ga eden poprosi, naj dá konjem dobro | A |
da se usedi!« pravim. »Ne utegnem,« odgovori | neprijazno | in gre venkaj. Valpet pri tej priči | A |
je enemu izmed svojih sitnih sosedov precej | neprijazno | klofuto po zobeh.Toda ta se ni dal vsaki pesti | A |
»Ne vem, kje se klati!« zavrnil je skoro | neprijazno. | »Morda zopet pisma in papirje in cunje pobira | A |
prenizko ceniš žensko.« Razgovor je bil dobil | neprijazno | lice.O pravem času se povrne gospa. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |