mrko (401)

LENČKA postoji.	Mrko	pogleda za očetom.Se prime za prsi, nato za	A
velika sreča, za vse, okoli in okoli! TINA (	mrko	odločeno): Mark, pelji k hiši!Da jo vidim od	A
PETER užaljen: Kaj, oče? Kaj tako mlačno in	mrko	pozdravljate svojega sina?Sina popotnika, pred	A
In ko stopa Sihem poleg Dine, gleda	mrko	mladi knez Havila, jezno gleda Selef, bled	A
brezbrižni. Sami vase zatopljeni so čudaki	mrko	resni - in ljudje smo ravno taki! Sreče pričakujemo	A
vdihneš zrak, zazdi se, da je zima. Pomislim	mrko:	tole furma nima; kaže, da sosed misli prav tako	A
Neguje grb in vrt prakamenin, odpira tihi grob in	mrko	klet. Obstane čudno in pokonci plane, ni vajeno	A
74 . \/ »Razmeram primerno!« je zarenčal in	mrko	zrl name in na moje spremstvo. Preiskava je	A
nenadoma izgubi med hišami. Tona se obrne in gleda	mrko	proti vasi, kakor bi poslušala, kako se oglaša	A
Njemu pa je mrzlo v srcu.	Mrko	zre na vekajočo hčer: morda je ravno njen obup	A
ločeno; Evgen je bil izginil v hišo. Tona gleda	mrko	v luč...Drozeg čaka...	A
jopico na lesenem modelu in gre brisat prah v	mrko	sobo.Vrata v kuhinjo so odprta, in videti je	A
kovinsko svetlikal v temi in noč je skrivala	mrko	ravnino, ki je bila čez dan zasnežena stepa	A
Gardskega jezera, babišče! Gotovo, da mora biti	mrko	v tej hiši zdaj, ko so se ljudje maščevali nad	A
Ali slišiš, ali si gluh? - Slišim! - je	mrko	prikimal Temnikar, ki se je medtem sklonil in	A
gradovi, ki pa so se držali nekam sitno in celo	mrko,	najbrž zaradi tega, ker so jih bili prekrili	A
brke in se ozrl okrog sebe. - In zdaj! - se je	mrko	vprašal.- Kje naj jih počakam?	A
bije ura osem. Udarci se počasi razlivajo v	mrko	jutro in vsi vedo, da je napočil zadnji čas	A
šele po premolku rekel nenavadno resno, skoraj	mrko:	»Kovač, moja pot gre drugam!«	A
»Silenzio, farabutti!« Sedli smo in	mrko	prekrižali roke na klopeh. Učiteljica je široko	A
Bila sva res stara prijatelja, pa mi je samo	mrko	pokimal in takoj pograbil vilice in nož, da	A
zdravo desno oko se tako mrzlo zabliska, da	mrko	zazija vate tudi prazna leva očesna votlina	A
- Ne, ne boš se! - je	mrko	rekel pob.- Zdaj me boš pustila pri miru, ker	A
travnik. Mlade jablane so dremale, topoli so stali	mrko;	segali so do neba in bili skoraj črni.Nebo je	A
- Vroče je! - je	mrko	zagodel starejši karabinjer in potegnil lisice	A
- In tudi kasno je že! - se je prav tako	mrko	oglasil drugi, češ čas je, da gremo.	A
gospodarstvo v roke, kar ga je vidno pomladilo.	Mrko	in zviška, kakor bi stari poglavar mogočnega	A
- Vse dni se vse godi! ... - je po premolku	mrko	in pomenljivo rekel ded, ne da bi dvignil glavo	A
je zganil ded, pljunil v škatlo z žaganjem in	mrko	rekel: - Avstrija ni krožnik! ...	A
pridemo po Justino? - Bomo že povedali, - je	mrko	rekel ded, ne da bi dvignil oči od svojega starega	A
zanikrnih sovražnikov, debelih, sivih oblakov, ki so	mrko	buljili izpod neba.Igral se je z njimi, kakor	A
Saj jim nisem varuh! - se je	mrko	otresel ded in sedel v stopnice. - Nemara	A
odkorakala iz hiše. Dominik Testen se je držal	mrko	in užaljeno, Martin Urbanja pa je bil bled kot	A
ženske so si naglo zakrile obraz, dedci so	mrko	vzbočili obrvi in stisnili čeljusti - Peter	A
ozrl v čokato hišo, ki je s svojimi črnimi okni	mrko	gledala izza starega sadnega drevja.	A
»V norišnico. Kam pa drugam?« je	mrko	rekel oče.»Vidiš, možje so mu sicer dopovedovali	A
težkimi koraki merim sobo od stene do stene,	mrko	molčim in premetavam svoje papirje, zakaj v	A
« pribije z vso silo. »Kakor vsi fašisti!«	mrko,	a trdo odgovori Drejc in vstane. »Kaj	A
Odpelji se! ...« Drejc jo	mrko	pogleda. »Zakaj?« suho vpraša.	A
Tildica ga pogleda izpod čela. »Tudi!« reče	mrko	in trdo udari s cepcem. Očka Orel takoj	A
globoko in odkrito, Drejc v zadregi in skoraj	mrko.	Stane stegne roko in prijazno reče:	A
Zlato je kakor sonce!« »Žakaj je šonče?« je	mrko	vprašal Janez. »Zato, ker ni mesec!	A
dobesedno vrgli iz gostilne. »Žakaj ven?« je	mrko	vprašal Janez, ko so se zaprla vrata za pobožnjakarjem	A
Žakaj naj pijem?« je trmasto vztrajal Janez in	mrko	gledal. »Zakaj?« je Okrogličar z obupano	A
in skozi zmedeno štreno svojih jeznih misli	mrko	gleda, kako se polni njegov prostor med cerkvijo	A
pogledal v oči. »Tre giornate. Tri dni,«	mrko	ponovi Rejc in mu pokaže tri debele prste.	A
pri priči sedejo in začno izbirati. Možje se	mrko	potegnejo iz hiše ter se zleknejo v senco stare	A
se nikdar ne ustavijo pred vrati. Fantje se	mrko	spogledujejo, kakor bi drug drugemu očitali	A
je na rob in pljunil v morje. Starejši ga je	mrko	poklical: »Gremo!«	A
ženske so si naglo zakrile obraz, dedci so	mrko	vzbočili obrvi in stisnili čeljusti - Peter	A
- Kakšna sporočila prinašaš? je	mrko	vprašal okrogli mož, še preden se je utegnil	A
glas je zvenel nadvse zaskrbljeno. »Ja,« je	mrko	odvrnil. »Dobro,« si je oddahnil.	A
skupino ljudi, po obleki sodeč kmetov, ki so ga	mrko	opazovali z oddaljenosti nekaj deset metrov	A
prav nikakršne škode. Načelnik je še vedno	mrko	gledal izpod čela, a je sprejel ponujeno roko	A
utihnili. Vstopil je namreč načelnik in jih	mrko	gledal. »Kaj pa imate?«	A
eden od njih ni pristopil, da bi se poslovil.	Mrko	so gledali mimo njega.Naenkrat se je zasmejal	A
jaz se popeljem s teboj v trg, ‒ se je oglasil	mrko	oče.‒ Porečem jim, naj bodo zadovoljni z dvema	A
Obdajala jo je stara lesena ograja. Z	mrko	zunanjostjo je sličila ječi in vsak mimoidoči	A
odraslih, ki so o dečku zmeraj govorili z neko	mrko	pego v očeh.Ga tudi niso nadrli, če je zaigral	A
naposled le prišel povsem blizu. Pa ga ženi, je	mrko	odvrnil Halgato. Če pa ne vem, kje je dobra	A
je mnogo razbojniških anekdot, ki so mu kaj	mrko	slikale položaj v zasedenih deželah.Čudil se	A
ženskih ust mu niso bile po godu. »Temno in	mrko	je gledal kakor hajduk v šumi, grabil se v dolge	A
uljudno odklonil, ker se mi je gabilo iz njih rok.	Mrko	sem zrl nanje, ki so jedli kakor kobilice in	A
Čemeren je dirjal adjutant za svojim poveljnikom,	mrko	je zrl na Vilarja, ker se ni obveselil njegovega	A
solncu, so trdno in oprezno korakali navzdol,	mrko	gledajoč na družbo, ki se je tesneje strnila	A
prestrigel besedo soprog, videč, da se častnika	mrko	muzata. »Sami-leben, posodi gospodoma, za kar	A
skrbela tudi za podzemske ječe. Okna, ki so	mrko	zrla v ta pusti svet, niso bila vsa enaka, ker	A
ogromno sukneno rokavico napestnico, je strogo in	mrko	pokazal na ona velika okna pri vhodu.Vazko se	A
Na vsaki strani izhoda se je ob zidu iz megle	mrko	risal vojak stražnik.Nikolić je bodro stopal	A
da gledajo obrazi nekdanjih tovarišev name	mrko	in brezpodobno, kakor gledajo z nekaterih slik	A
zacvilil in odskočil za duri, kjer je zvijal rep in	mrko	gledal na družbo.)In ves svet njegovih premišljevanj	A
par dni na naš jug, v mesto z belimi minareti,	mrko	kavo in rdečimi fesi.Imel sem odprte oči in	A
plavajo zelena peresca: to je solata. Ali pa	mrko	močvirje, plašno zro iz njega nejasna telesa	A
Dramatično!	Mrko	se je gospod Groga ozrl na obtoženca, pomeril	A
svoji sedanji zmečkani sivini verno razodevale	mrko	občutje svoje lastnice. Resno je gledala Smuka	A
dajmo ga, saj ga še imamo!« in je trčil z obema	mrko	zročima sosedoma in, ko so izpili, je hitel	A
kosilu. Oziroma gospod je hodil gor in dol,	mrko	gledal na mizo, kjer se je iz sklede in s krožnikov	A
slava vaši ideji!« »Kajne, kajne!« in mu je	mrko	lice zopet zasijalo kakor sonca topla obla.	A
se je nekajkrat ozrla na Janeza. Toda on je	mrko	gledal v jed, naglo zajemal iz sklede in se	A
Kje je dekle?«	Mrko	je merila kajžarico od nog do glave. »Nič več	A
odgovor, češ da ni prostora. Povsod so naju nekam	mrko	gledali.Povod je bila bržkone najina nekoliko	A
loteval. Srečeval sem vojake, ki so gledali	mrko	izpod čela, vsi polni napuha. Pri nekem svinjaku	A
nedeljsko obleko in hitro oblačil delavniško.	Mrko	je gledal in niti besedice ni črhnil.Stojé je	A
Nož!	Mrko	so gledali Ogri in metali prerezano opremo po	A
besede. Njegove košate obrvi so bile namršene,	mrko	je gledal med konjskimi uhlji v daljavo. »Očka	A
Epafroditu. »Govori, pred teboj stoji!« se mu je	mrko	predstavil gospodar. »Vzvišenost načelnika palatinsk	A
jedi in medice. »Nimaš vina?« ga je pogledal	mrko	godec preko rame. »Nimam!«	A
Perun, nasej vojsko po vsej zemlji!«	Mrko	je pogledal po četi in se ozrl na Iztoka. Ali	A
so se vgriznili v ustnice, ko jih je zadelo	mrko	Iztokovo oko. »Prijatelji so našega rodu!	A
vzravnal in stopil ob mizo -: »Nisem,« je izgovoril	mrko,	»nisem; tukaj trije prsti za prisego!« Dvignil	A
ljudje!« Kocinast očanec brez levega očesa je	mrko	pribil: »Brez skrbi, tudi mi jim ne bomo ušli	A
Tudi oče ni nič rekel.	Mrko	se je zibal na stopalih in očitno nekaj tuhtal	A
ust se mu je rezala globoka guba in oči so mu	mrko	sijale. Ko je videl, da se sploh ne	A
ima z monogrami!« »Kar naj se spakujejo,« je	mrko	menila Reza. »Bolj ko se bodo spakovali, prej	A
fant z živahnimi sivimi očmi in trmasto brado.	Mrko	je ošinil najprej Ano, potem Ivana in fanta	A
»Ne, Albin?« Albin je	mrko	ošinil najprej njega, potem druge v šotoru in	A
Poglej, no, Nejči!" Najmlajši sin me je	mrko	pogledal s svojimi jasnimi, nezaupljivimi očmi	A
sem rešila iz te svoje izkušnje. Ne glej tako	mrko.	Vem, ti si huda nanj, a prav tako bi bila lahko	A
sprenevedasto posnemal očeta. »Tiho, smrkolin,« je	mrko	rekel Klemen.Nato je bleknil:	A
Nikoli ti nisem delala krivice, vsaj ne vedé,« je	mrko	rekla in se umaknila od vrat. »K tebi pa ne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani