moker (448)

Vstopi Klement z gramofonom v rokah. Hudo	moker	od dežja, gramofon je prekrit z njegovo pelerino	A
upravnika zavoda. Doktor leži na kavču, pijan, ves	moker,	zmeden, prestrašen.Volodja drži v roki lavor	A
Da ne boš rekel, da sem brez srca. Ves	moker	si! Lojz.Snežilo je celo pot! Pečarica.	A
solza, solza za resnico ne roni!« Posveti mu v	moker	kot s plamenico, navezanih knjig mu pokaže kopico	A
/ 15. Nežen dežek ‒ Budov balkanski obraz	moker	od krvi 16. V vsakem valu balkanskega morja	A
okó, Ko sam popotujem pot neznano; En sam še	moker	pogled v slovó, ‒ Potém se germovje sklene za	A
ko je prihitel v operacijsko sobo, od potu	moker,	kakor da ga je kdo na poti oblil.»Take neumnosti	A
Potem na apelu črtasto blago visi na hrbtu kakor	moker	časnik.A vlažna smrt je vseeno manj nasilna	A
malem manj temno. Ponekod asfalt še ni bil	moker,	kanci dežja so bili na njem drobni in redki	A
nad krčmo, je star, z mahom poraščen, vedno	moker	zid iz surovega kamna. Iz zida teče po lesenem	A
kakršnega so pobrali izpod gabrovega grma:	moker,	blaten,skrčen in še nekoliko zmrzel.Treba je	A
Para. Kondenzacija, hlapi, nekdo je oblekel	moker	suknjič ali srajco, zdaj pa mu vroče sonce izganja	A
mu je uspelo privleči na rob, je bil do kraja	moker	in premražen. Vlaga.	A
da bo prišla. Nenadoma je imela obraz čisto	moker	od solz, in ko je že spala, je pomislila, da	A
ki vodijo v oni svet. Minila je zima, bil je	moker	pomladanski mesec, narahlo je rosilo, ko je	A
hkrati. Njegov obraz je bil v trenutku ves	moker	od njenih solz in poljubov.Močila mu je obraz	A
nazaj grede poljubljala in Simon je bil ves čas	moker	od njene sline in njenih solz, bil je zmeden	A
do pasu pogreznila v topel sneg. Zdaj je bil	moker	in težji.Legla je vanj, kakor v toplo, prijazno	A
dlakami so mu tekle solze, da je bil že ves	moker,	in se mi je gabilo.Nisem prenesel pogleda na	A
Potem rečeš. Vstaneš iz tiste mlake in	moker	stopiš po prostoru in rečeš, tu je ničelna točka	A
vstaneš in stopiš skozi prostor, čutiš, da si ves	moker	od tal in premražen. SMRT NE VPRAŠA	A
svojo sončno močjo kmalu začela raztapljati	moker	spomladanski sneg.Skozi okno nekje zgoraj prihaja	A
kolesa velike. Dottore Oristide je imel od solz	moker	obraz.Najraje od vseh bi spravil v smeh Odette	A
so mu tekle vroče srage. Njegov obraz je bil	moker	in poln težkega očitanja. »Saj ni gorelo	A
je in zabobnelo tja gor v nebo. V hipu je bil	moker	do kože.Vstal je in počasi odšel med množico	A
končno, mu bo dahnila v uho. Ko je končno ves	moker	pridirjal do letališke čakalnice, je trčil ob	A
Ves se trese. Ves je	moker	in vsenaokrog v trenutku smrdi po do kraja izpraznjenem	A
gledala novi sneg, ki je naletaval na šipe in	moker	polzel po njih. Kadila sva in z mehkim gibom	A
mokra zima in spod neba je spet začel naletavati	moker,	cunjast sneg, da mi je v hipu razmočilo časnike	A
juhe, samo solata, makaroni, ostanki čebule,	moker	časopisni papir, ogrizki od jabolk ali hrušk	A
petdeset, se je prestrašeno zdrznil; bil je povsem	moker	od znoja.Ni mogel spregovoriti niti besede,	A
Predobro je pomnil, da so pred leti, ko je bil še	moker	za ušesi, Goga prav vsi, ki so bili zbrani v	A
potoček, ob katerem leži, je velik del leta komaj	moker;	kadar pa začne deževati, hoče pobrati mlinu	A
na moji strani. Vroče mi je bilo, da sem bil	moker,	kakor bi me bil iz vode potegnil, ustavil se	A
oziraje se ne na desno, ne na levo. Ves je bil	moker,	in zeblo ga je, a ko je lezel dobre pol ure	A
bo prehladil,« je dejal hlapec, »ker je ves	moker.	« »Koc vrzi nanj!« je dejal Gašper in lezel od	A
in pomolila vse štiri od sebe. Janez je bil	moker	do pasu in čez.Zgrabil za koc, da ga ni odnesla	A
k nam in obleci Andrejevo obleko, ker si ves	moker!	« »Ne; jaz pojdem domov,« je dejal Janez in klel	A
potegneva gospoda na suho. Šnakšnepskovski je bil	moker	kot miš, nič se ni zavedel; kot črviv gaber	A
Šnakšnepskovski v hladnem večernem mraku tudi ni mogel	moker	domov iti.Dolgo smo uganjevali, kaj bi bilo	A
ker dež ni prenehal, šel je dalje in je ves	moker	prišel v Kormin. Tu se je okrepčal in dolgo	A
noge in je o mraku ves iznemogel in do kože	moker	prišel v Gorico. Tretje poglavje Gorico	A
bilo policaju sumno. Mož je bil slabo oblečen,	moker	in blaten in v roki je imel nekaj težkega, v	A
‒Hvala Bogu! ‒ je dejal Štefan. ‒ Vsaj	moker	ne bom zopet. V tem trenutku se je oglasila	A
mogoče zamuditi. Dež nam je tolkel v obraze in	moker	mraz se je zajedal v duše, mi pa smo bili že	A
v panj, liže medivo z neugnane ponujalke, in	moker	mrak cmoklja po orhisu, ko počenja to večno	A
kolibo in tako dolgo bom ležal, dokler bo sod	moker,	pa dokler bom imel kaj prigrizniti.Ampak to	A
hiši. Pride prva in druga kop; kdo ima tačas	moker	sod?Prijel pa tudi ne bo nihče za motiko brez	A
nasvet je nekaj vreden. Sicer je tudi plašč	moker,	vendar pa zadrži gorkoto, da ne izpuhti iz mene	A
tlesknil z rokami, rekoč: »Človek božji, ti si	moker,	ti si moker do kože!Kar puhti od tebe kakor	A
rekoč: »Človek božji, ti si moker, ti si	moker	do kože!Kar puhti od tebe kakor od Turgenjevega	A
dospel župan do prvih butalskih koč, že je bil	moker	skozi plahto in skozi vse, kar je imel pod plahto	A
kako stanovanje, kaj? Poglejte no zid, kako je	moker,	kar teče po njem, okno se zapira, da lahko prst	A
nova. . / . / stran 123 . / Zdaj pa je bil	moker	in blaten od pete do glave, s šimi robčkom vred	A
mu pomagala na suho. Meščan Šmajdler je bil	moker	kakor miš, kadar je mokra. Pri tej priči se	A
privil Mihca k svojemu licu, da je bil še Mihec	moker	od vojakovih solza.»Kako bi te rad videl, kakšen	A
se ni ločilo, ker . / . / stran 28 . / je bil	moker,	da se je kar cedilo od njega ‒ in pa narodni	A
doma z njim malo pozabavajo! Jaz sem bil ves	moker,	in v sobi so mi stale luže. Imel pa nisem nikogar	A
Hudournik prišel za njim, je Lisko že ležal - ves	moker	in obrazdan na postelji in se pridno umival	A
struge so se mu smejali. Privoščili so mu, ko je	moker	prilezel iz vode.Vse je curljalo od njega.	A
se skopal, da je na vse plati škropilo. Ves	moker	je prišel skozi vratca, stopil na svetlo pološčeno	A
Ni ga našel. Ves truden, opraskan in	moker	se je sesedel.Na glas bi bil jokal, ko bi ga	A
si je spet otrla lice z robcem, ki je bil ves	moker	od solz. »Zbogom, France!	A
zresnili. Šele sedaj je opazil, kako je ves	moker	in blaten, hkrati pa ga je prevzel občutek neizmerne	A
let že imá, pa še ne govorí ne in vsako noč je	moker,	moker, moker.Po mojih mislih je to kazen božja	A
imá, pa še ne govorí ne in vsako noč je moker,	moker,	moker.Po mojih mislih je to kazen božja za naše	A
še ne govorí ne in vsako noč je moker, moker,	moker.	Po mojih mislih je to kazen božja za naše mlade	A
dotaknila materinega obraza, ki je bil gorak in ves	moker.	Videla je od blizu ta obraz in zdelo se ji je	A
je . / . / stran 37 . / kakor nepočesan, ves	moker	in skuštran, - smejale so se mu; on pa se je	A
je časih za glavo z obema rokama, ovila si je	moker	robec okoli čela.Ali takrat ni bilo nikoli solze	A
slabo, kakor zmerom. Kdor stoji pod kapom, je	moker.	Ti si se že naveličal.	A
naravnost proti gozdu in res jima je zahreščal	moker	pesek pod koraki.Videlo se ni ničesar.	A
jesenski tritedenski dež; Martin obraz je bil	moker,	od las ji je kapalo v lica, siva ruta ji je	A
položil roke na rame in jo je poljubil. Svež,	moker	vzduh mu je puhnil v obraz, ko je stopil na	A
časih, da je bila glava osmojena, repek pa še	moker;	toda bili so dobri in sočni, kakor na sosedovem	A
slabo, kakor zmerom! Kdor stoji pod kapom, je	moker.	Ti si se že naveličal.	A
trenotek ter si otrla z robcem obraz, ki je bil	moker	od dežja in od potú.”Ni treba dalje, mati!	A
štrlel raztrgani čevelj. ”Ves mrzel je in	moker!	“ Hlapec se, je stresel in je stopil v stran	A
noč. Ob pustem večeru, ko je zunaj naletaval	moker	sneg, da je bila vsa cesta umazana, brezdanja	A
vsega, česar si želita. Ubog revež sem, lačen in	moker.	« Šele sedaj so se ozrli svati na berača	A
je visel nad severnim tolminskim kotlom. »	Moker	bom,« se je vzdramil župnik in začel hoditi	A
njegov hlapčič, negodni Boštjan, veder in živ, le	moker	kot miš. Naj se hiti preobleči, goni duhovni	A
brodil po vodah, lezel po štirih, prhal ko	moker	pes in srečno prišel.V toplem sočutju gleda	A
spomlad - sem padel v kotel z vodo. Bil sem	moker	od glave do peta.Bilo pa je tako mraz, da se	A
Ko sva ga potegnila z vrvjo navzgor, je bil	moker	kot miš, malo pa tudi prestrašen...«	A
tičal v bližini, prišel pod ploho in da sem bil	moker	skoraj ravno tako kakor on, ki je že plaval	A
odplavali do obale mogočne reke Kalne, kjer so v	moker	pesek narisali nekaj prelepih elips, hišico	A
zvezd je pogledal, pa mu je povedal, da bo danes	moker!	« »Bo, znotraj bo moker, od vipavca!«	A
povedal, da bo danes moker!« »Bo, znotraj bo	moker,	od vipavca!« »Najprej zunaj, zunaj ‒ kako bo	A
njega, je Ostrorogi spet odprl oči. Ves je bil	moker	po bradi in laseh.Nad njim se je pa nasmejal	A
Čudno se je pač deklicama zdelo, kako da je tako	moker,	ker pot od vrtne lopice do veže ni bila dolga	A
pritekla vsa zaskrbljena v kuhinjo: »Mama, Marko je	moker.	Brž mu dajva kaj gorkega, da se ne prehladi.	A
navsezgodaj na Zelenico h kočam. Ves je bil	moker,	skoro gotovo ne samo od rose, ampak je najbrž	A
ponehaval: »To je dobro, da ne bo Marko preveč	moker.	« Veter je pretrgal megle in razganjal oblake	A
ali dva? Prav dober hrvaški tobak je, nič	moker,	legak, rad gori.Vzemite ga.	A
po vodo. Molek pa ni čakal novega krsta, nego	moker	ko miš ubežal v kamro in skoz priprta vrata	A
tam dobro skoplje in opere, potlej sede še ves	moker	k mizi, odvije zavitku staniol in jame žvečiti	A
Na Kranjsko je dospel brez neprilike, ali	moker.	Ker mosta ali broda ni bilo varno iskati, je	A
taka ploha, da sem bil v dveh minutah do kože	moker.	Kraj ceste sem videl ciganske šotore.	A
škrbastih, skalnatih gora. Gab je bil skoraj	moker,	in neprijetno ga je zazeblo.Vstal je s kamna	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani