Blokaš pa zmeraj enako noro kriči Tempo, tempo! in odganja z gumijevko zebraste suhce iz barake, da se prevračajo po stopnicah in da brizga v razgaljene gležnje deževnica iz luž, ki so jih v temi razbrozgale cokle in stopala, s katerih so se cokle snele. Potem na apelu črtasto blago visi na hrbtu kakor moker časnik. A vlažna smrt je vseeno manj nasilna, manj oblastna kot ledena, posebno, če je treba zavoljo boja proti ušem in legarju teči v kopalnico sredi noči.