nova beseda iz Slovenije
Frost, Auden, Dylan Thomas, Norwid, Gałczyński, | Miłosz, | srbska epika, Desanka Maksimović, Vasko Popa | B |
avtorji s poudarjeno ironično refleksijo (Norwid, | Miłosz | ali Herbert). Po mnenju vseh preučevalcev je | B |
in govorita o njegovih živalskih igračah. | Miłosz, | Czesław (r. 1911), poljski pesnik in esejist | C |
odšla, recimo Gombrowicz. Mednje spada tudi | Miłosz, | ki pa se je iz emigracije v ZDA vrnil domov | D |
recimo iz Francije. Med slednje spada Czesław | Miłosz, | pa tudi Szczepanski, ki je avtor zelo znane | D |
rekel eden od Michnikovih vzornikov, Czesław | Miłosz. | To je po mojem doumela tudi ljudska stranka | D |
v sedanjosti, meni poljski Nobelovec Czesław | Miłosz, | ne rešuje jih ne za preteklost in ne za prihodnost | D |
njena neposrednost. Njeni glavni protagonisti - | Miłosz, | Herbert, Szymborska in Zagajewski - pišejo poezijo | D |
ruski pisci, ki so režimu nasprotovali, Czesław | Miłosz | je bil nagrajen v letu ustanovitve poljske Solidarnosti | D |
najuglednejša imena, tako nobelovca Czesław | Miłosz | in Seamus Heaney, italijanski pesnik Edoardo | D |
literature. Zasužnjeni um, kakor ga opisuje Czesław | Miłosz, | je res živel v svojem ketmanskem iluzionizmu | D |
- naj omenim nekaj odličnih piscev: Czesław | Miłosz, | Octavio Paz, Zbigniew Herbert. Morda je problem | D |
ni vse. Sprenevedali pa bi se, kot opozarja | Miłosz, | če si ne bi priznali, da se je tako nekoč kot | D |
University Press, uvod pa je obljubil Czesław | Miłosz, | vendar se je drugemu prevajalcu, M. Scammellu | D |
znamenita, ker je bil njen prvi kritik Czesław | Miłosz, | prijatelj Jerzyja Andrzejevskega.Med leti 1948 | D |
Captive Mind, v prevodu Jane Zielonko), ki jo je | Miłosz | napisal v emigraciji.Tu je neusmiljeno in bleščeče | D |
ko pa je čez trideset let (leta 1980) Czesław | Miłosz | dobil Nobelovo nagrado za poezijo, je vzniknila | D |
Evrope, pa mu ni znano, kaj je o tem povedal | Miłosz. | Nekaj let pred smrtjo (Miłosz je umrl avgusta | D |
tem povedal Miłosz. Nekaj let pred smrtjo ( | Miłosz | je umrl avgusta lani) je pesnik celo izdal svojo | D |
zaslugi Jane Unuk) citat. Že aprila 1948 je | Miłosz | povedal prijatelju, da je Pepel in diamant propagandna | D |
resničnost, s katero ta knjiga nima nič skupnega ( | Miłosz | je nič podčrtal).S kakšno pravico se jim zdaj | D |
Klasični glasnik svobodnega duha je namreč | Miłosz, | ne Andrzejevski. Alenka Puhar | D |
Za sladokusce. Ž. L. Czesław | Miłosz: | Pričevanje poezije: Šest predavanj o stiski | D |
preminuli poljski pesnik in esejist Czesław | Miłosz | na katedri Charlesa Eliota Nortona harvardske | D |
poprej prejel Nobelovo nagrado za literaturo, a | Miłosz | je bil prvi slovanski pesnik, celo prvi iz vse | D |
kazala svojih usodnih razpok; kot je znano, je | Miłosz | kmalu po drugi svetovni vojni emigriral na Zahod | D |
predstavi »našo, zelo posebno perspektivo«, je | Miłosz | tudi zastavil svojih šest predavanj o poeziji | D |
Saj si lahko predstavljate, kako je; Czesław | Miłosz | v Zasužnjenem umu pravi, da je tudi za prebivalce | D |
‘ Czesław | Miłosz: | Pričevanje poezije, prevedla Jana Unuk, Društvo | D |
predavanj o stiskah našega stoletja, ki jih je | Miłosz | imel v študijskem letu 1981/1982, leto po Nobelovi | D |
Eliot ali E. E. Cummings in Igor Stravinski. | Miłosz | ameriškim študentom predstavi svoje videnje | D |
staralo hkrati z njim. Kot vedno se Czesław | Miłosz | tudi tu pomudi ob svojem daljnem sorodniku Oskarju | D |
Mickiewicza do samega sebe in svojih sodobnikov. | Miłosz | je obupan nad sodobnim stanjem duha, nad položajem | D |
prestrašiti mladino s svojim vidčevskim darom. | Miłosz | si želi svet, ki ima trdne, jasne vrednote, | D |
prevedene še v poljščino; v ta jezik jih je prevedel | Miłosz | Biedrzycki iz Krakova, ki ima po materi slovenske | D |
zapisov - Poljski pesnik in esejist Czesław | Miłosz | se predstavlja v slovenščini z 280 pesmimi | D |
imenitna, sta tudi avtorja: Boris Pahor in Czesław | Miłosz. | Prvi je v knjigo zbral številne avtobiografske | D |
20. stoletju. Pahor je bil rojen leta 1913, | Miłosz | 1911. Pahorjeva knjiga Moje suhote je ena | D |
sedemdesetih letih, ni imel za nacionalista. | Miłosz | je v slovenščini navzoč že od leta 1981, Zvonovi | D |
in ga s tem spomni, da ni večno. Czesław | Miłosz, | Berkeley, 1961 Prevedla Katarina Šalamun Biedrzyc | D |
dvakrat), Bataille (dvakrat), Camus, Sartre in | Miłosz. | Teh trinajst literarnih esejev, ki so izhajali | D |
zagato sodobne izkušnje utopičnosti dobro izrazil | Miłosz: | je ločena od umrljivega telesa, vsaka utopija | D |
strasti ne znajo spreminjati zgodovine. Czesław | Miłosz | Vilnius, starodavno mesto | D |
bojiš: za to, ker nisi mogel nič. Czesław | Miłosz | Pesem poljskega Nobelovca je nastala leta | D |
Aleksander Solženicin, Milan Kundera, Czesław | Miłosz, | Imre Kertész in drugi v svojih delih povedati | D |
Alenka Jensterle-Doležal Czesław | Miłosz: | Življenje na otokih, prevedla Jana Unuk, Šou | D |
Pisalo se je leto 1953. Poljski pesnik Czesław | Miłosz, | ki se je po emigraciji bojeval za eksistenco | D |
kot je Solženicin odkril Zahodu gulage, mu je | Miłosz | razkril duhovne agonije - laž in bedo obstoja | D |
dobil Nobelovo nagrado za literaturo . Czesław | Miłosz | je bil v Sloveniji dolgo časa neznan in šele | D |
kronista dobe, neke vrste duhovnega vodja naroda. | Miłosz | je prevzel to zapleteno vlogo zunaj domovine | D |
preveden esej Ketman. Metaforo Ketman si je | Miłosz | sposodil iz perzijskega sveta in in z njo označi | D |
in poljskega emigranta Gombowicza. Czesław | Miłosz | je kronist pojavov tudi na Zahodu, kjer že dolgo | D |
oplajati s konkretno dejanskostjo. V tem smislu | Miłosz | išče identiteto svojega pisanja proč od modnih | D |
zbirk Psiček na cesti in Abecednika). Czesław | Miłosz | je iznašel novo obliko eseja, primerno in vznemirljivo | D |
morda manj zanimivi, zato pa se nam predstavi | Miłosz | kot filozof kulture, arheolog idej in kronist | D |
J. H. Czesław | Miłosz | Diskretni šarm nihilizma | D |
------------------ Czesław | Miłosz | (1911), poljski pesnik in esejist svetovnega | D |
slepi ulici sodobnega človeka, s katerim se | Miłosz | ponovno razkriva kot konsekventen mislec, ki | D |
eden od tvorcev poljskega futurizma. Czesław | Miłosz | Ruska strast do Shakespeara | D |
Alenka Jensterle Doležal Czesław | Miłosz: | Inne abecadlo (Drugi abecednik), Widawnictwo | D |
zarisati meje osebnega in zgodovinskega sveta. | Miłosz | je v svojih osemdesetih letih iznašel popolnoma | D |
slovenskem prostoru ni dovolj ocenjen. Czesław | Miłosz | poudarja njegov pomen za ameriško in svetovno | D |
Jerzy Kosinsky, v zadnjem času pa še Czesław | Miłosz. | Ne tajim, da sem se, tako kot drugi študentje | D |
Totalitarizma, kot sta to še posebej poudarila Czesław | Miłosz | in Hannah Arendt, torej ni mogoče zožiti na | D |
Alenka Jensterle Doležal Czesław | Miłosz: | Piesek przydrozny (Obcestni psiček), Wydawnictwo | D |
svojo zadnjo knjigo poetičnih skic si je Czesław | Miłosz, | mislec in pesnik, ki je pred skoraj dvajsetimi | D |
poetično moč ustvarjalnega genija. Czesław | Miłosz | za metaforo svojega dolgega življenja uporablja | D |
stoletja, na začetku pisateljeve poti (Czesław | Miłosz | je v mladosti živel v Litvi, deželi z napol | D |
ravno v teh poetičnih skicah postaja Czesław | Miłosz | tudi umetniško prepričljiv tako za zahtevnejše | D |
ustvarjanja, osvobajajočo moč pisanja! Czesław | Miłosz | Muzikološki zbornik 34 | D |
njimi so seveda velika imena, kot npr. Czeslav | Miłosz, | in manj znana, ki se vendar poznajo med seboj | D |
nekaterih poznavalcev osrednje mesto. Czesław | Miłosz, | Gombrowiczev polemični sogovornik in kasnejši | D |
poljska Nobelova nagrajenca za književnost Czesław | Miłosz | in Wisława Szymborska. Poljska bo tokrat drugič | D |
jih v tej refleksiji tudi navaja, naj bo to | Miłosz, | Zagajevski ali Luc Sante.In spet se v tekstu | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |