nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2002, poved v sobesedilu:
Največ kritik leti prav na omenjeno izbiranje po literarni odličnosti: zdi se, da švedske akademike le-ta seveda zanima in zmore očarati, nemara je celo njihovo vodilo, vendar pa ob tem ni mogoče spregledati več dogodkov iz zgodovine nagrade, ki kažejo, da bi lahko bile njihove odločitve obarvane tudi zunajliterarno, včasih celo izrazito politično.
Akademiji je tako mogoče očitati marsikaj, med drugim evropocentričnost (sicer premore poznavalce posameznih nacionalnih literatur, med drugim strokovnjaka za literaturo v afriških jezikih, odličnega prevajalca in zgodovinarja literature v kitajskem jeziku itd.), predvsem pa politične zadržke: argentinski svetovljan Jorge Luis Borges nagrade kljub nesporni literarni odličnosti menda ni dobil zgolj zaradi nesrečne fotografije, ki ga kaže, kako se rokuje z generalom Pinochetom, irski pesnik Seamus Heaney je nagrado dobil ravno v času najpomembnejših dogovarjanj o miru na Severnem Irskem, nobelovci so
postali tisti ruski pisci, ki so režimu nasprotovali, Czesław Miłosz je bil nagrajen v letu ustanovitve poljske Solidarnosti, svoje si je mogoče misliti tudi ob nagradah Günterju Grassu in Dariu Foju, ki nikakor nimata sredinsko omlednih političnih stališč.
Da imajo švedski akademiki odprto oko in srce tudi za najrazličnejše disidente, je nazadnje pokazal tudi izbor kitajskega pisatelja Gao Xingjiana, svoj specifični pogled pa so razkrili tudi s svojo letošnjo odločitvijo, da gre nagrada madžarskemu pisatelju Imreju Kertészu, vnetemu popisovalcu strahot nacističnih koncentracijskih taborišč in preživelemu iz Auschwitza.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani