les (5.438)

tako navadili živeti. En je tukaj malo čez	les,	drugi je pes, en z gorjačo vlada, drugi pasje	A
travniku pred mestnimi vrati. Delavci nalagajo	les	na grmado.Vse več ljudi se zbira.	A
rado in veselo: Tvoj velik sem dolžnik, bogati	les;	ko sem zagledal žarko luč nebes, ti dal si prvo	A
dekletcu - tudi. . /\ .. stran 56 . \/ Šumi	les	Šumi les.Greva po senčnih poteh, molčiva	A
tudi. . /\ .. stran 56 . \/ Šumi les Šumi	les.	Greva po senčnih poteh, molčiva, brblja pa sinica	A
mojem srcu žgoli: Fuj, fuj, cicifuj. Šumi	les...	In jaz zavriskam glasnó; in skrije obraz, jo	A
.. stran 121 . \/ Jesen Oj šumi, šumi,	les,	šumljaj, šumljaj, potoček moj, oj sapica, pihljaj	A
Fugger ali Krez. več ko nebo zvezdà in drevja	les,	več biserov to srce moje shranja. Kot reka je	A
iz vasí je bežal dalje, dalje v črni	les.	“ Poprašuje temno drevje: ”O povéj povéj	A
tej.“ In tedàj v večernem vetru zašepeče	les:	”Tvoj obupni, bledi ljubček tod je hitel	A
Neko noč bo v ostrešju prespala sova.	Les	bo škripal, luna šepetala svoj mrak, hišica	A
Lovka Veja v klinču. Pesek se zažira v	les.	Voda liže gladko truplo ‒ žar živih ostankov	A
priserčno dete! Le hitro spet v roko popotni	les,	Pa dalje, dokler ni prekásno! Obriši solzé si	A
ravnicah se potočki glasni gibljejo v prazen	les	... Kdo pa stopa po stezici zraven pota?	A
žari, žari, sonca vse se veseli: vetrič pleše,	les	šumlja, v lesu ptičica brblja, v vejah, v travah	A
nočno tišino vrisk - razigrano zaplul je skoz	les.	Vedela sem: nad vrhovsko planino naši pastirčki	A
drobne prijazne družice pravljice lepe šepeče mi	les.	Sladko objema me divna prelest.	A
‒ Vihar poplavlja polje in	les:	‒ Kako, kako ti je, malo drevo?‒	A
dela Dolenj′c. Poseka, oklesti, pripravlja si	les,	ga v butaro veže, ravna si ga vmes, na voz ga	A
/ Včasih sem tundra včasih pa le potujoč	les	razmetan po reki Na visokih kolih vzdolžnih	A
resda oglaša prapanovska piščal kot »potujoč	les	po razmetani reki, ki je bolj sipka kot sama	A
svoji glasbi živita, od njunih otožnih spevov	les	in kamen ječita. Ko ujeta med dvorane in hodnike	A
serafovih žlez? Podneten v meni je soldaški	les.	Sem bil in bom krvnikova žepnina.	A
še kateri drug voznik pri vas?« »Za drva in	les	jih je več, koleselj pa ima samo župan za svojo	A
Prvo mesto med gradbenimi materiali je prevzel	les,	ki je določal tudi način gradnje.Koliko, kje	A
Piccolominijeve opise ustoličevanja v svojem obsežnem delu	Les	Six Livres de la Republique.Tako je slovensko	A
je pomakala v vodo in drgnila z njim gladek	les.	A on se je spet vrnil, za njenim hrbtom se je	A
globoke gube nabran obraz, ko da je rezan v rjav	les.	»Kakó je, Ivanka?«	A
In mi režemo na žiletkah, ki so zapičene v	les,	odpadke na ozke trakove in jih potem spletamo	A
lahko posedla po maloštevilnih klopeh, da se je	les	kostí upiral v les sedeža. Drugi so polegli	A
maloštevilnih klopeh, da se je les kostí upiral v	les	sedeža. Drugi so polegli v prah.	A
predorov kose lesa za peč. V nedrjih je imel skrit	les,	da bi ga straža ne opazila.Tisti popoldan pa	A
ni vedel več, kdo ga polaga vštric telesom na	les	vojaške kašče, a ko sem odšel spet dol in začel	A
nad esesovsko kuhinjo onkraj vhoda, takó da je	les	naših bivališč kar naprej tožil zavoljo brnenja	A
medtem ko so pod vozom suhi prsti škrebljali ob	les	kakor kremplji predpotopne živali.In tako se	A
pajčevine svojih misli, če jih kaj ima. Prodaja	les,	stroje za ekspresno kavo, stiskalnice za krompir	A
»Ciril?« In strga svoj	les	s hitrimi zamahi, kakor da ga jezno češe, češ	A
tira, ker je vsa v spominu tistih dni; drgne	les	in spet počasi drsa po kolenih okoli mize.	A
žolti vosek, ga razmaže po podu, nato lošči	les	s krtačo.»Tisti dan, ko se je zgodilo, smo vsi	A
Sergente se poigrava s peresnikom in zabada pero v	les	vojaške mize.Počasi in preračunano oddaja tenki	A
pazljivo prisluškuje. Kdo vé, zakaj jim vlažen	les	tako tekne? Ali pa ga hrustajo iz jeze?	A
medtem ko so pod vozom suhi prsti škrebljali ob	les	kakor kremplji predpotopnih živali, ki bi se	A
hlev, iz katerega se oglašajo udarci podkev ob	les	in prhanje.Da, širok prostor, ki je hkrati široka	A
pljusknil vodo na razlito jajce. Ribal je z metlo	les,	a beljak se je šele začel prav peniti.Zato je	A
pa je v slemenu pod težo snega zastokal stari	les,	je trznila, prisluhnila in si rekla:	A
oral sebi in drugim, pozimi bo z njimi prevažal	les.	Velik kmet bo pravzaprav.	A
Skoraj vsi so takrat prodajali gozdove, kajti	les	je bil neverjetno drag in edini vir dohodkov	A
»Dober tram! Zdrav	les!	« »Zdrav!« je prikimal župnik in ga z	A
plesnobi je butnil vame izpod trhlih pletenih	les.	Iz hrama sem zavil na skedenj, s skednja pa	A
za stranice in krepko stisnil stari, izlizani	les.	Spomnil sem se, da je to dedova postelja, naša	A
vsak žebelj posebej in ga tako trdo zabijal v	les,	da je votlo odmevalo po hiši.Ker je bila vojska	A
Tudi voda. Tudi	les.	No, les, to je znana stvar.	A
Tudi les. No,	les,	to je znana stvar. Ampak, recimo, drevje.	A
»Sem boš sedla. Na	les.	« Tildica se pomakne bliže in, medtem	A
ki ga je nekdo kdo ve kdaj odtisnil v mehki	les	- in v tisti odtis se je Venc Poviškaj zamaknil	A
hlod, da žaga ne bi predaleč hlastnila v vlačni	les	ter se pretrgala.Sedla sta vsak s svoje strani	A
se je z ostrim žvižgom krepko zagrizla v trdi	les.	Travnikarjev stric je zadovoljno pokimal	A
ogenj šele hip pred tem zajel lahek strešni	les.	Slišati je bilo suho prasketanje in topli zrak	A
vrati. Nalahno jih je odrinil, da je trhel	les	presunljivo zaječal.Vedra noč se je preselila	A
brezupno. Iskal je orodje, da bi zgoraj zbil	les.	Ničesar ni našel.	A
vso silo ga je treščil v podboj vrat, da je	les	votlo zaječal in je odmev udarca še dolgo tolkel	A
Ali naj spi pri odprtih vratih? Ves polomljen	les	je znosil noter in ga zastavil za vrata.Vsaj	A
človeških rok. Vstal je in zlezel skozi ta	les.	Zadaj je bila nizka lesena stavba in notri nekakšno	A
je sunil nazaj. Moral je zastokati, ker se je	les	ostro zarezal v kožo.Nekdo je notri, je zaklical	A
se je ograje z mišičastimi rokami in dolbel	les	z dolgimi nohti.Druge dni je bilo slišati od	A
narazen, onega pa je prijemalo in kleščilo ob	les.	Pritekel je komit in divje tolkel po klobčiču	A
nekem neurju mu je ob skaloču pritisnilo roko,	les	se je stisnil ob les in, ko je val pognal veslo	A
skaloču pritisnilo roko, les se je stisnil ob	les	in, ko je val pognal veslo, da ga niso več mogli	A
nič? je zakričal in butnil njegovo glavo ob	les.	Potem je obmolknil in se sklonil k njegovemu	A
in voda sta se združila. Nekje je zahreščal	les,	potem pa se je sredi silovitega bobnenja izgubil	A
Pripravili bomo nov kontumac. Že sekajo	les	in kapucini, ki ga bojo oskrbovali, so že na	A
oltar in steno, to ga je držalo pokonci. Ko bo	les	zgnil ali pa še prej, ko se bo nanj sesula železna	A
nihče ni odgovoril. Sunil je z nogo v tisti	les,	da se je pod udarcem pročelje zamajalo in zaječalo	A
in okna tudi. Skušal je odtrgati desko, pa je	les	tako grdo zahreščal in zacvilil po zarjavelih	A
potem bi lahko sprejel tudi Poljanca, dal je	les	za Gornji Grad, lahko bi mu rekel dobro besedo	A
žensko, čeprav je škofija seveda hvaležna za	les,	ki ga je Poljanec daroval, tudi za vprego in	A
Poljanec, njemu ne, ni me hotel sprejeti, dal sem	les	in vprego in ni me hotel sprejeti. Proti jutru	A
pomagal, ne ves dan, ne ves čas, oče je vlačil	les	iz gozda nad Zapotokom, sekal veje in lupil	A
imel prav take roke, ko je prav takrat vlačil	les	iz zimskega gozda.Kar je počel tisti človek	A
v tisto žarišče, dokler ni šinil plamen med	les.	Naložila je nekaj polen, gledal je njeno zbrano	A
čredami krav, videl je, kako vlečejo gradbeni	les	iz gozda in ga nalagajo na ladje, pampo in mraz	A
za ušesi, takšne živali so pomagale vlačiti	les,	še zmeraj je kmečki fant, čeprav sholastik,	A
tudi pokrajina, katere ime vzbuja strah: Črni	les.	Nemške dežele človeku že same od sebe vzbujajo	A
strah, kaj šele pokrajina s takim imenom: Črni	les.	Gozdov so se v slovenskih deželah ljudje od nekdaj	A
vrata z okoliških močvirij? Ali k očetu, vlačit	les	iz gozdov za turjaškega gospoda, ah, očeta nima	A
posesti, ne samo oni fant, ki je nekoč vlačil	les	iz gozda, v snegu, v pomladanskem blatu, v poletni	A
prineslo nekaj kričanja, kakor da bi se lomil	les,	šipe na oknih. -	A
medtem ko se je Windisch obrnil v postelji, da je	les	zaškripal od njegove teže, in glasno zasopel	A
mogel natančno razbrati, za kaj tukaj gre -	les,	romanje, pes, umrla žena, nemirna hči, ki je	A
zdaj trepeta ročaj noža, s konico zapičenega v	les,	zapičenega v nosni koren, med zenice Poljančevih	A
domov, na Dobravo, tam ždi njen angel in tam še	les	ječi pod Jožefom Poljancem od žalosti za izgubljeno	A
se je za pomoč, potem je z ramenom treščil ob	les,	vrata so popustila in zazevala je temna notranjost	A
v tako zvezo. Jaz: Ata, lahko grem po tisti	les,	ki leži na dvorišču?Oče: Kakšen les?	A
tisti les, ki leži na dvorišču? Oče: Kakšen	les?	Jaz: Tisti, za kurit.	A
pripravljene grmade, na katero še zmeraj nalagajo	les	z voza, je razpostavljena straža.Sholar radovedno	A
Razteguje jih in preizkuša njihovo trdnost. Suh	les	čaka, da bo v njem zapokljalo, da se bo vnelo	A
Austriaco. Ujetniki so podirali drevesa, žagali	les	in obdelovali zemljo.Nič več niso tod gospodarile	A
je teme in tišine, ki jo prekinja stokajoči	les,	njegova napeta vlakna, v zemljo krempljasto	A
ničesar, vse se mu je zdrobilo pod rokami, še	les,	ki ga je stesal v hiše, bo kmalu razpadel.V	A
slabotnimi starčevskimi rokami žagal in tesal stavbni	les,	dan na dan in s tolikšno voljo, kot bi hotel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani