kriv (8.683)

da je v večni pravdi ni. HERMAN Kaj nisi	kriv?	FRIDERIK Česa?	A
natolcevanjem, da je Veronika nedolžna in Herman	kriv.	Ko tolpa zagori v plamenu in v srdu plane proti	A
Lahko izpuhtim. HUTTER: Ti si vsega	kriv.	DEDAL: Poslušaj, Hutter.	A
Zakaj vse priznavaš? DEDAL: Ker sem	kriv.	MAREK: Mene ne boš okrog prinesel.	A
MAREK: Zakaj pa vse priznavaš? DEDAL: Ker sem	kriv.	MAREK: Planirane sabotaže?	A
Jaz sem pravšnja žrtev. Čisto nič nisem	kriv,	pedanten in skromen človek sem, to je tisto	A
nobenih zaslug -- za vse, kar je slabega, sem	kriv	jaz. DEDAL: Če je oblast res takšna nesreča	A
DOKTOR: Ne glej me tako. Jaz nisem	kriv.	Tega resnično nisem hotel.	A
zdaj, pustite jo pri miru; vi ste tisti, ki je	kriv	vsega tega ... BROŠ: Predvsem je treba pokoja	A
pozvedoval pri sodniku in drugod... Jaz nisem	kriv,	če ste slabo gospodarili in vse zapili.Priden	A
ali res misliš, da je prepozno? Ali sem jaz	kriv,	ali si ti kriva, da je ta hiša zakleta?Da hodijo	A
posrečiti; pa če jih sto pogine zraven. Jaz nisem	kriv,	premislite, če mi je pot zastavljena in verjemite	A
kriva, ta reva jokava! POPOTNIK: Saj nisem	kriv,	saj grem na pot!Zbeži na verando.	A
Zbeži na verando. VSI: Samo tá je	kriv!	Okrenejo se za njim.	A
obžaluješ, reci mi samó. Jaz nečem, da bi bil	kriv	ene same tvoje solze.Ali ti ne bo slovo težko	A
da je pozabljen in da je umrl v uboštvu, je	kriv	kolikor toliko doktor Grozd ... ŠČUKA: To,	A
to vem, in pred mogočnostjo nosi svet hrbet	kriv.	JANKO Jaz ga tudi krivim, kadar moram, ali	A
ti tvoja žena ne zadostuje, to mi je žal, ali	kriv	si tudi sam, čemu si se šel tako mlad ženit	A
naredili so iz same zle volje govorico, da je on	kriv	nje smrti.Ko bi jaz slišala kakega, ki bi to	A
Ne njega, gospod, ne njega uničiti, on ni	kriv	ničesar; če je kdo kriv, to sem jaz sama.On	A
njega uničiti, on ni kriv ničesar; če je kdo	kriv,	to sem jaz sama.On ni kriv nego tega, da me	A
ničesar; če je kdo kriv, to sem jaz sama. On ni	kriv	nego tega, da me je ljubil, a jaz sem kriva	A
O, nikar njega! On ni	kriv.	Jaz sem kriva, sama jaz.	A
Zato hočem umreti in umrem. A ti, ki si	kriv	moje smrti in moje nesreče, ki si me žrtvoval	A
usode! Ti svojih si del edino otrok, ti sam si	kriv	vse nezgode. Zatôpi se v svoja minula dejanja	A
tišči, in bridek kes otrobe suhe melje: Kdo	kriv	ti je bolezni te?‒ Sam ti! ‒	A
človek živ, za žive ves živi. Saj sam ni tega	kriv,	ni voda naša kri. Hvalimo le Boga, ko nam zakrije	A
mi moči. Koliko so krivi drugi, koliko sem	kriv	si sam, o vprašanje znamenito! Kdo me sodi po	A
da samec komarim vse žive dni. Kdo bil je	kriv?	Ne jaz in ne ona ‒ nje žlahtni stan in borni	A
je li res, kar pravi ta ljudska govorica, da	kriv	je on?...Ah, ustne, zakaj ste se zaprle, da bi	A
‒ Kdo mu je	kriv	bil smrti, se prašajo ljudje; nobeden ni bil	A
Ravnikarju Gorjancov naših jezik potujčvavši si	kriv,	de kolne kmet, molitve bravši. Abecedarju	A
Valjhun zastonj tam iše mlado lice njega, ki	kriv	moritve je velike. Krst Mož in oblakov vojsko	A
ljubílo srce tvoje. O reci, da jaz sam sem	kriv,	če plaka srce moje. V nesreči je takó	A
svobodomorci, hlapci in mračnjaki! Kedo je	kriv,	da svet tako nas zove? Oj ti, moj rod slovanski	A
‒ vrabček naj drugam zleti! Ali morda nisi	kriv?	Si mogoče se postil?	A
njivi zobal je proso? »Čiv, čiv, čiv, jaz nisem	kriv!	Očka se je izgubil, mater jastreb je ubil.	A
drl je na nas, vsak izmed nas je bil za nekaj	kriv.	Ko se je umiril in začel predavat, so šle stvari	A
nesrečni ôtrok moj, še bolj nesrečen oča tvoj, ki	kriv	brezmejnega je zlega! Umreti moraš, hči, umreti	A
preklinjaš; sed puella, quaestio est: Kdo je	kriv,	al ti al jest? Ko zvestost sva prisegála, jaz	A
ob peči razbilo; da jih videti ni več, téga	kriv	je tuji meč. Gori Ti gora, kljubvaš starosti	A
„Jaz sem detektiv.” (Gospod, sem	kriv	jaz?) »Vi ste nevarni zelo in brez službe sedaj	A
ob peči razbilo; da jih videti ni več, téga	kriv	je tuji meč. Cvete dekletu rožmarin Cvete	A
za vasjo, več v mojem srcu mira ni, kedo je	kriv?	Oj, dekle, ti!	A
nesreča me je privedla k tebi, nesreča, ki si je	kriv	samo ti,« sem se zadrl in ga zmerjal z neizbranimi	A
zre na vekajočo hčer: morda je ravno njen obup	kriv	njegovega brezčutja.Ali hoče pokazati ljudem	A
zanj bi bil lahko hvaležen ženi. In sam je	kriv,	da je bil prišel z njo tako navzkriž.Delavnost	A
»Banditi.« »Jaz nisem nič	kriv.	«Z levico si pridržuje hlačke v pasu.	A
samo prvi poskus. »Ti bom že pokazal, kdo je	kriv.	« »Jaz nisem nič naredil, gospod stražnik.	A
»A?« . /\ .. stran 20 . \/ »Jaz nisem nič	kriv,	« je rekel Lojzek.Zdaj je bolj prepričano zaihtel	A
»Kaj se je zgodilo.« »Nič nisem	kriv,	« je rekel in hlipnil Lojzek pred štedilnikom	A
»Uklenil ga bom.« »Nič nisem	kriv,	« je rekel Lojzek. »To je že od sile, da še taji	A
da bi lahko videla gospo Pino. »Stražnik ni	kriv.	« Lojzkova mama pa se je vrnila v kuhinjo; Lojzek	A
Oče prvi, Branko za njim. In Branko se čuti	kriv	in obenem olajšan. Kakor da ima kljub vsemu	A
Nikoli več popraviti. Ko da je on	kriv,	da se je parnik potopil in zdaj stoji pred sodniki	A
zapiši za greh, da kolne v tem dnevu, a kdo je	kriv,	da je takó?Ja, spominja se, kakó sta bila Fani	A
bil on, Milko, kakor na trnju; on, Milko, pa	kriv	tega, za kar ga je Rezi dražila in ki je bilo	A
je prišel. »Seve, ti nisi fašist, a jaz sem	kriv,	ker sem dal duška svojim mislim na naši planini	A
Da bi bil vsaj slutil. Tako bi bil zdaj vsaj	kriv.	A samo igračka je bil, testo, ki so ga gnetli	A
No, Jub že, a ne takó kot Darko. Saj,	kriv	sem bil sam, ker sem se ukvarjal samó z bolniki	A
In to ne bi bil beg. Nikakor ni on	kriv,	če so vse zdoma in ima ena vodene oči, ta pa	A
bil, ne podoba iz strahu. »Mojster je vsega	kriv,	« je rekla. »Mojster?«	A
kakršnega ni drugod po svetu. »Mojster je bil	kriv,	« je rekla. »Moko je sevé prodajal.«	A
pridrževala pod pazduho. »Ali sem rekel, da nisem	kriv?	Zakaj pa so ljudje v zaporu, če ne zato, ker	A
da ga je razdražilo pivkanje podgan. »Seve,	kriv	si, zanosila je!Samec je vendar kriv!	A
Seve, kriv si, zanosila je! Samec je vendar	kriv!	Kajpa, pa čeprav je ta samec takšna reva, da	A
Ustavil se je. »Ampak ne, kdor je	kriv,	je moral prej hoteti!Hoteti?	A
hotenja... A če bo nastopila krvavitev, bom zagotovo	kriv.	Kdo pa, če ne jaz?«	A
seboj prikazen. »Rad bi bil nečesa zagotovo	kriv,	« je potem rekel. A takoj je trznil z glavo.	A
Krivec? Ali je	kriv,	kdor svoj živ dan ni nič hotel?Kdor je zmeraj	A
zaradi katerega boš za vse večne čase nesrečen in	kriv.	« Zazrtost njegovih oči je vzporedna negibnost	A
»Kakor da bi mi bilo žal, da bi bil nečesa	kriv,	« je ko sam sebi zamrmral.»Seve, nočeš te misli	A
vate zadoščenje, da boš nazadnje nečesa zares	kriv.	Pa spet stiskaš pesti, kajti nič se ji ne sme	A
Kazen se ne sme utelesiti v nji! Jaz sem	kriv!	Če umre, ostane samo blaznost, ki se je že pričela	A
ne veš kaj. Iščeš, tuhtaš, a veš samo, da si	kriv,	nečesa megleno kriv.« Videti je bilo, da se	A
tuhtaš, a veš samo, da si kriv, nečesa megleno	kriv.	« Videti je bilo, da se misli ozreti, a se je	A
nimaš duše. Splahnela je nekoč davno in si	kriv	tudi zato, ker je izpuhtela in je nimaš...Ali	A
je bilo tisti hip, ko da je sergente osebno	kriv	vsega zla. »Ukaz je ukaz,« je rekel.	A
izogneš in čutiš, da si izobčenec. Zdaj si	kriv	tudi nad mamo.Zmeraj si kriv.	A
Zdaj si kriv tudi nad mamo. Zmeraj si	kriv.	Vrtanje v te spomine pa ne potolaži spokorniške	A
mokrota, ki je bila prepojila ozračje. »Kaj je on	kriv,	da so ga izdali in ga pustili na cedilu?« je	A
Seveda, večina pa ga zmerja, kakor da on ni	kriv	samo vojske in poraza, ampak tudi brezposelnosti	A
kar bi moral storiti. Sicer pa je tudi sam	kriv,	če je taka šleva...« »Ah, seveda!	A
Saj je že dovolj prestala! - Ja‐ja‐jaz nisem	kriv!	- je vztrepetal Prekleta strešnica.	A
neizprosna sinjina brez oblaka... - Ja‐ja‐jaz nisem	kriv!	- je kar nenadoma zagolčal Prekleta strešnica	A
In jaz sem ga obesil!« je zamrmral. »Jaz sem	kriv!	...« »Da!	A
Da, da,« je glasno grizel sam sebe, »sam sem	kriv.	Za žganje jih prodajam.	A
naročje in poviškal, saj otrok navsezadnje ni nič	kriv.	Nanco pa bi kdaj pa kdaj doma naskrivaj pošteno	A
»Je ni,« je zajavkal Jakob, kakor bi bil on	kriv	vsega tega. »Kako ...?«	A
Pettaros se ni dal potlačiti: on ni bil nikdar	kriv!	Naj je zagrešil karkoli, ni pred ljudmi nikdar	A
roke od sebe in jezno zakričal: »Ali sem jaz	kriv,	da ga ni?« »Hudič je!« je zdaj zapiskal	A
in moj lastni glas mi je zašepetal: »Sam si	kriv,	ker si naredil klopotec!« Zavil sem	A
med Italijani dobri ljudje in da marsikdo ni	kriv,	če mora počenjati, kar počenja.Ko smo ga vprašali	A
ukazali. Kadar bodo videli, da si res dober in nič	kriv,	Te bodo morali izpustiti.Nocoj je sveti večer	A
neprestano slišal tetino staro pesem, češ sam je	kriv,	ker ni bil priden, ker me ni ubogal in ker ni	A
in fantovsko dobo, si je seveda očital, da je	kriv	tudi očetovih muk.Na vprašanje, zakaj je kriv	A
kriv tudi očetovih muk. Na vprašanje, zakaj je	kriv,	je kajpak odgovarjal samo z odgovorom, ki je	A
godil njegovemu duševnemu stanju, namreč, da je	kriv	že zato, ker sploh živi, ker sploh je.Kako lepo	A
je spet oglasila, češ da sem pravzaprav sam	kriv	te žalostne podobe.Le zakaj sem silil pod Vranjek	A
je nadaljeval Martin, »priznam, da sem sam	kriv.	Zakasnil sem se.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani