kljun (381)

prerašča v bleščavi prav, razpre svoj krvaveči	kljun,	zaprhuta s krili, in izgine v goreč tolmun	A
baržun, v nogo pa bos, pa bos, zlata piščalka	kljun,	to vam je kos! Danes tu, jutri tam, bor ali	A
je višina, če gre za višino. Naj bo gorski	kljun	nad žrelom prepada ali stolp v mestu. Pri tem	A
paštnu. Na moji desni strani se je tema ujela v	kljun	vešál in se zgostila, pod mano se po ozkih ravnicah	A
je pamet srečala. Vsaj taka, da mu je zaprla	kljun.	Nehal je lajati in baje je včasih tudi kaj primaknil	A
v vojake: - Poberi se mi pod odejo in drži	kljun!	...Rekel sem, da ni nobene ženske v hiši ...	A
se je zgrozila teta. »Kakor mi je	kljun	zrasel.Sicer pa bi lahko tudi ti vedela, da	A
»Kaj zdaj trobiš z nosom!	Kljun	odpri!« je zrogovilil Hotejec.»Ali se lažeš	A
Pod mano je bil gusarski Piran. Kakor	kljun	velikanske gusarske jadrnice je rezal razvalovano	A
mojih nedosegljivih ciljev. Punta je bila	kljun	ladje, izrezljan v doprsni podobi bohotne sirene	A
komedija še večja, moraš še ti nesti tja svoj	kljun!	« je dejal Ivanc.»Kar leti, kar leti, samo glej	A
pogovore. Če se kdaj spozabijo in odpro svoj	kljun,	jim starši takoj pokažejo vrata. V cerkvi	A
koža na mestu, kjer bi morale biti oči, nevaren	kljun.	Črna ženska, ki je bila tukaj na obisku, je za	A
kolo hitreje zavrti, ladja se počasi obrača,	kljun	ji potegne v tok, in naglo zapluje navzdol.	A
strašljivo razdejanje. Klin se s klinom izbija,	kljun	se s kljunom izriva, meso se z mesom izjeda	A
vrata je zaprl takoj tudi »Domačemu petelinu«	kljun.	Rekel je, da smo se zelo razveselili njegovega	A
vsevprek pozdravila živahna družba. »Koj grem po	kljun,	« je odgovoril in smuknil domov. Ena, dve je	A
Ptički imajo dve nogi. Na enem koncu imajo	kljun,	na drugem koncu imajo namesto kljuna rep.Nekateri	A
utihne. Starka iztegne vrat in naperi težki	kljun,	da ga zasadi v mrtvaka.Takrat pa lisica plane	A
vedno niže, dokler ni planil nanj in zasadil	kljun	v truplo.»Kače so ga!« so kriknili ljudje in	A
napeto. Nato je polagoma iztegal vrat, odpiral	kljun	in oči so zadobile nekako sovražno svetlobo	A
je malo, nato pa se je sklonil, vtaknil je v	kljun	dolgi tenki krempelj ter si je čistil nogo in	A
dolgi tenki krempelj ter si je čistil nogo in	kljun,	oboje hkrati, in nič ga ni bilo sram.	A
. / silnega strahu polnimi očmi; odpiral je	kljun,	iztisnil se je iz grla cvileč, obupen glas.	A
nerodno in zmršeno - kakor premočen havelok.	Kljun	je bil zelo širok, oči se ni videlo. Poskakoval	A
komaj še se je poznalo, kjer so oči in kje je	kljun,	vse je bilo krvavo in zmršeno.Z metlo so ga	A
mu je bil dolg in suh in nos je štrlel kakor	kljun.	»Ne jokajte, gospa, ne jokajte.	A
gore, druga je zamahovala polahko pad Kórenom,	kljun	pa je strmel proti Ljubljani ...tako sem jo videl	A
gore, druga je zamahovala narahlo nad Kórenom;	kljun	je bil obrnjen proti Ljubljani, toda glava se	A
temenu žolti čop, odprl nastežaj ogromni črni	kljun	ter kričal naglo, zmerom hitreje in glasneje	A
pozne starosti, do mrkega spoznanja. Zapognjeni	kljun	je bil mračno povešen v mah in puh, izpod gostih	A
kadar sva se izprehajala; ležal je na hrbtu,	kljun	malo odprt in perje namršeno, umazano. Takrat	A
globoko skrite pod sive, namršene obrvi, rumeni	kljun	zasekan v prsi.Če se je kdo približal, zazibal	A
kapitlja na Dvoru, tam kjer se polje oži v skalnat	kljun	nad postrvi bogato Tolminko in soško Belo vodo	A
še enkrat v božjem imenu, hlapčič, razmajaj	kljun	cerkovnemu petelinu proti peklenskim močem.	A
mi peš pritekel naproti. Poljubil sem ga na	kljun,	on pa se mi je podobrikal tako, da je kljun	A
kljun, on pa se mi je podobrikal tako, da je	kljun	živahno odprl in zavil z očmi kakor zaljubljenec	A
Boga,« vzdihnil je Jernač, »baš sedaj dviga	kljun	in skoro slepec bi ga moral ugledati!Na drugi	A
strani v vodo. Spredaj je imela visok in močan	kljun,	zadaj pa krmilo. In vsa je bila živo pobarvana	A
žarkih, preden se ogrne v mrak in temo. Na visoki	kljun	ladje Argo je pa sedel pevec Orfeos.Na kolena	A
naj drugi. Mrčes odraste v gnezdu, kremplje,	kljun,	jezik ima kakor iz železa in grlo požrešno.	A
Hm, najlepše bo pa prepeval kos. Veš, zlat	kljun	ima; zato pa poje tako lepo.Le kmalu si izmisli	A
pravil pred dobro uro sam pastir Mišnjek. In	kljun	ima ‒ ovbe, strašen kljun ima ...Zagledal me je	A
pastir Mišnjek. In kljun ima ‒ ovbe, strašen	kljun	ima ...Zagledal me je, pa me nemara pograbi ...	A
strahu kot miška. Da boš samo piknil in odprl	kljun,	pa me požreš za večerjo.Zmotil si se, orliček	A
perutnice je imel ptič in oster, zakrivljen	kljun.	Kekec ga je gledal radovedno in je mislil v prvem	A
Obrnil se je proti dečku in je strašno odpiral	kljun.	A Kekec se ni prav nič bal.	A
videl tega kosa; rad bi videl, kako odpira svoj	kljun,	da poje tako lepo.Nemara bi tudi jaz lepo zažvižgal	A
zažvižgal, če bi našobil ustnice tako kot kos svoj	kljun	... Hm, nemara bi pa še celo lepše zažvižgal	A
norca, Kekca, ki te ulovi jutri in ti ukrade	kljun.	Pa se ne boš več norčeval iz poštenih ljudi	A
bom iskal in se potil ... Čakaj, ti prebiti kos!	Kljun	ti izderem jutri iz glave, kljun, da ne boš	A
prebiti kos! Kljun ti izderem jutri iz glave,	kljun,	da ne boš več prepeval.Ti si me zavedel v goščavo	A
goščavi, da bi videl, kako pri petju odpira	kljun,	glej, takrat je legla Keza v travo.Trikrat je	A
črnosive, neprijazne, nikomur zaupajoče in plašne,	kljun	črn in dolg in zgornji del na koncu nekoliko	A
spreminjalo v svetlomodro kovinsko barvo. Njegov	kljun	je bil čisto raven, noge črne in nepoškodovane	A
drugimi rastel in dobival svetlobelo perje. Njegov	kljun	je bil medlordeče barve, prav take so bile noge	A
njej levo nogo, stresla perje, široko odprla	kljun	in zazdehala in se okrenila počasi proti mladiču	A
istočasno, prijela poltrdo in polljubeznivo njegov	kljun	in ga potisnila v stran.Samec se je oglasil	A
Samica je branila resnično, prestrezala samčev	kljun	in ko je zadel samec mladiča enkrat prav nad	A
je dvakrat, trikrat naglas, odprla nekoliko	kljun	in se zagnala v samca.Kljuvala ga je po glavi	A
Tam mu je poiskala hrane, sama mu polagala v	kljun	in ga branila pred vranami, ki so se zaletavale	A
bil drobnejši, njegova glava je bila manjša,	kljun	krajši in ožji in skoraj sličen golobjemu, noge	A
dalje z rdečimi motnimi in zmešanimi očmi. Suhi	kljun	bi bil rad kje omočil, nečesa hladnega bi bil	A
gozda, da tepe s krili po sivi temini, da odpira	kljun	in kliče z raskavim in drhtavim krikom v nočno	A
toda lep je vseeno. Ves črn, svetel in zdrav,	kljun	oster in močan, kakor živo orodje, ki ga zna	A
ne gane. Vran obstoji prav tik glave in drži	kljun	naravnost proti steklenim očem.In počasi, po	A
debele krače ali glava pečenega koštruna ali	kljun	rumenega petelina.Zdaj ‒ naenkrat ‒ v mraku	A
črnosive, neprijazne, nikomur zaupajoče in plašne,	kljun	črn in dolg in zgornji del na koncu nekoliko	A
spreminjalo v svetlomodro kovinsko barvo. Njegov	kljun	je bil čisto raven, noge črne in nepoškodovane	A
drugimi rastel in dobival svetlobelo perje. Njegov	kljun	je bil medlordeče barve, prav take so bile noge	A
njej levo nogo, stresla perje, široko odprla	kljun	in zazdehala in se okrenila počasi proti mladiču	A
istočasno, prijela poltrdo in polljubeznivo njegov	kljun	in ga potisnila v stran. Samec se je oglasil	A
Samica je branila resnično, prestrezala samčev	kljun	in ko je zadel samec mladiča enkrat prav nad	A
je dvakrat, trikrat naglas, odprla nekoliko	kljun	in se zagnala v samca.Kljuvala ga je po glavi	A
Tam mu je poiskala hrane, sama mu polagala v	kljun	in ga branila pred vranami, ki so se zaletavale	A
bil drobnejši, njegova glava je bila manjša,	kljun	krajši in ožji in skoraj sličen golobjemu, noge	A
dalje z rdečimi motnimi in zmešanimi očmi. Suhi	kljun	bi bil rad kje omočil, nečesa hladnega bi bil	A
debele krače ali glava pečenega koštruna ali	kljun	rumenega petelina.Zdaj ‒ naenkrat ‒ v mraku	A
je obenem zinil, se je zdelo, kakor bi odprl	kljun.	V koščeno lice mu je stopila kri.	A
oči so spominjale na očesca ujede in nos na	kljun.	V eni roki je imel ravno leskovo palico, v drugi	A
ki mu je odpadlo perje z glave; obraz ima kot	kljun,	prste kot grabežljive kremplje, terizolka na	A
drugačne barve. Imela je tudi rdeče očesce in oster	kljun.	Njeno telo je bilo posuto z drobnimi presojnimi	A
vsakem zavesljaju popravila smer, tako da je	kljun	čolna izkoriščal tok, ki jo je nesel k drugemu	A
biti lačen. »Vse smo že pojedle, kar je za naš	kljun,	a vendar smo lačne.Daj nam kravici, naš kralj	A
svetu,« je rekla stara raca in si pobrusila	kljun,	ker je bila tudi sama nora na ocvrte jegulje	A
dvema porcelanastima gumboma je predstavljal	kljun	in oči.Pécuchet je vstal že ob zori, tresel	A
noge, ga položila na trebuh, tako da je imel	kljun	na črti.Puran je zaprl oči in kmalu je bil videti	A
čutil je, da ga duši, in šel se je zleknit na	kljun,	kjer je ostal, ne da bi do konca dneva odprl	A
Naj naredim preizkus?« »Zelo oster	kljun	ima,« je svareče odgovorila Alica, ki je preizkusa	A
oči, ampak našobljeni ustnici, trdi kot ptičji	kljun.	Bolelo me je, in prav mi je bilo.	A
Gamilu vrgel vrv, ta pa jo je ujel in pritrdil na	kljun.	Zdaj ju je patruljni čoln zasenčil in Natan je	A
ne znajo kakor čivkati in odpirati nenasitni	kljun.	Pri takih kilavih otrocih imata stara dva hude	B
tenki in ravni, samo na koncu malo prikrivljeni	kljun	nam spričuje, da se taščica živi s črvički,	B
sivkast, na grlu pa črn. Poleti črn, pozimi rožen	kljun	je kratek in čvrst, na nizkih nogah ima kratke	B
pa jeseni tudi ne smemo preskopo gledati na	kljun	in jim očitati in naštevati vsako zrno, ki ga	B
stanovanjem, ker tu se še najprej kaj dobi za lačen	kljun.	Včasih je res hudo; sneg je na debelo pokril	B
dolg. . / . / stran 119 . / Ves je črn, samo	kljun	in kolobarček okoli očes je rumen; ona je temnorjava	B
pegasta. Valjasti in na koncu malo ukrivljeni	kljun	je krajši od glave. Kos skozi vse leto ostane	B
ravno tako tudi nespodobno dolgi, koničasti	kljun.	Štrk živi povsod po Evropi (razen mrzlih severnih	B
in tudi strupene gade ustrahuje njegov močni	kljun,	samo krastač ne mara; ubije sicer jih, poje	B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani