Jelko sem sicer videl, ali brezuspešno sem jo neštevilnokrat premeril od vrha do tal ‒ v temnem vejevju nisem ugledal petelina. »Za Boga,« vzdihnil je Jernač, »baš sedaj dviga kljun in skoro slepec bi ga moral ugledati! Na drugi veji od vrha tiči, in če pogledate nekoliko proti nebu, vidite, da se ta veja pregiblje.«