kierkegaard (144)

eksistencialne filozofije, kakršno so razvili	Kierkegaard,	Berdjajev, Šestov, pa tudi Jasper, Marcel, Heidegger	B
sploh ni mogoče sprejeti? Danski mislec Søren	Kierkegaard	je zapisal, da je komaj kdo, ki bi bil vreden	B
SEM SE BORIL S SPOLNOSTJO IN Z BOGOM ALI S�REN	KIERKEGAARD	IN MIGUEL DE UNAMUNO Vse življenje - v teh	B
ni bilo primernejšega človeka. Res da se je	Kierkegaard	zaljubil samo enkrat v življenju, enkrat in	B
nisem bil tudi jaz na tem? Res je tudi, da je	Kierkegaard	nekje vzrohnel nad katoliškim Bogom, češ da	B
zadrtost konvertita... Ni me motilo niti to, da me je	Kierkegaard	neusmiljeno premetaval sem in tja, zavajal in	B
predgovorom Marguerite Grimaut z obetavnim naslovom	Kierkegaard	et l′erotisme, potem Filozofske mrvice, Il concetto	B
Dnevnik zapeljivca... Potem sem se poglobil v knjigo	Kierkegaard	vivant, knjigo o kolokviju, ki ga je ob stopetdesetletnici	B
človeško prigodo, ki se izmika vsakršni vednosti.	Kierkegaard	je tako celo najsvetejše presadil vame in v	B
bližnjimi in pred Bogom... Res pa je bilo, da je	Kierkegaard	presadil tega dogajajočega se Boga tudi v meso	B
To pa je ostajalo odprto. Na to mi	Kierkegaard	s svojim zapletenim »odnosom v odnosu« ni znal	B
vprašanje, nisem pa si še upal nanj odgovoriti. Ne	Kierkegaard	ne Fromm mi nista vlila tega poguma. Toda tam	B
nista vlila tega poguma. Toda tam, kjer me je	Kierkegaard	pustil na cedilu, me je zgrabil Miguel de Unamuno	B
mi je oživel spomin na Kierkegaarda. Srečni	Kierkegaard,	sem si rekel.Ta trpin je namreč med drugimi	B
naj verujem in v kaj naj verujem? Tega tudi	Kierkegaard	ni vedel, zato je le zahteval, da naj človek	B
bi se uresničeval v zgodovini, sta vstala že	Kierkegaard	in Dostojevski in povedala, da je objektivizacija	B
Maine de Biran (Francois Pierre Gonthier), Søren	Kierkegaard,	francoski personalisti, Vladimir Solovjev, Nikolaj	B
Avguština dalje in ki ga je najtočneje opredelil	Kierkegaard,	ko je dejal, da ni mogoče živeti na osnovi vrednot	B
toritativnem Bogu, ki je tudi Gospodar in Sodnik. Ko	Kierkegaard	govori o grozovitem živem Bogu, ve, kaj govori	B
ljubila - želi vse ali nič. Tu gre, kakor pravi	Kierkegaard,	za neizogibni ali - ali, tretje možnosti ni	B
do njegove zaročenke Regine Olsen: knjigo je	Kierkegaard	napisal kmalu potem, ko je razdrl enoletno zaroko	B
njune zveze. Čudno se mi zdi, da sta si Sören	Kierkegaard	in Johannes, fiktivni pisec dnevnika, po značaju	B
pravem trenutku zapustil - medtem ko je bil	Kierkegaard,	vsaj kot poročajo njegovi biografi in kot naj	B
Bruno. Spregledal si, da Sören	Kierkegaard	ni podpisan kot avtor Dnevnika zapeljivca	B
naslovnici - vsaj v tej izdaji - z imenom Sören	Kierkegaard,	nastopa kot ”urednik“ dnevniških zapiskov neke	B
V čem vidiš uganko? Saj	Kierkegaard	ni pisal neposredno o sebi, saj ne gre za	B
Tudi to razumem. Sprašujem pa se, zakaj je	Kierkegaard	tako drugače pisal o sebi: namreč da njegovi	B
Že mogoče. Si pomislil: kaj pa, če je bil	Kierkegaard	bolj pretkan zapeljivec, kot so ga naslikali	B
ljubezni, kaj šele kakšna izpoved ali obljuba...“ [	Kierkegaard	(1), 14] Marija.	B
navsezadnje na religiozno. ... V tem hotenju mi je	Kierkegaard	blizu in ga prav dobro razumem.Po drugi strani	B
bližji B-jevim idejam in načelom, to je, da se	Kierkegaard	v alternativi med ”estetiko“ in ”etiko“ zavzema	B
svoja viharniška pisma; glede na to, da je bil	Kierkegaard	velik občudovalec Goetheja, sovpadanje imen	B
Kako zapleteno! Pa zakaj je	Kierkegaard	stvari tako zapletal?Ponavadi govorijo zapleteno	B
sistemu, vsaki ujetosti v občost in univerzalnost:	Kierkegaard	je želel biti posamičnik tako v odnosu do	B
družbenih pravil in norm, obenem pa je mislec	Kierkegaard	prepričan, da duhovna pot navzgor vodi k etični	B
da bi bila knjiga zgolj parodija, kajti če je	Kierkegaard	ironičen, ni tak samo do svojih literarnih junakov	B
aforizmov z naslovom Diapsalmata, kjer Sören	Kierkegaard	alias Viktor Eremita, še natančneje njegov	B
prihajajo skoznje, odmevajo kot lepa glasba.“ [	Kierkegaard	(2), 21] Pesnik torej ni preprosto žalosten	B
Le kdo drug, če ne prav onadva? Naj se	Kierkegaard	še tako trudi, da ne bi pisal v svojem imenu	B
častimo našega Prešerna skoraj po božje! In	Kierkegaard	še vedno velja za enega največjih in najbolj	B
zgori v svoji patetični subjektivnosti. Zato	Kierkegaard	verjetno ni najboljši primer Heglove ”nesrečne	B
norosti sveta, se boš kesal zaradi obojega...“ itd. [	Kierkegaard	(2), 38] Hegel seveda ni poznal teh Kierkegaardovi	B
Bruno. Tudi to, kajti, čeprav se	Kierkegaard	odloči za ”etično“ zavest, jo v odnosu do ”estetske	B
oziroma v dialektični samorazvoj absolutnega duha	Kierkegaard	vpisal sam, pa če je absolutnemu duhu še tako	B
skrivnostnega, presežnega... in zato je imel	Kierkegaard	še kako prav, da se mu je uprl! Bruno, presenečen	B
kota... sicer pa se strinjam s tabo, tudi meni je	Kierkegaard	mnogo bližji od Hegla, skušal sem te samo opozoriti	B
najdemo en razdelek, ki govori o nesrečni zavesti [	Kierkegaard	očitno misli na zgoraj navedeni h 215 v Fenomenologiji	B
samemu sebi, nikoli si v sebi ni prisoten.“ [	Kierkegaard	(2), 191] Kdo je zdaj bolj nesrečen, Kierkegaard	B
Kierkegaard (2), 191] Kdo je zdaj bolj nesrečen,	Kierkegaard	ali Hegel, ki si ni v sebi nikoli prisoten,	B
bogastvo, svojo subjektivnost - kot Hegla razume	Kierkegaard?	Slednji namreč nesrečno zavest pojmuje zelo drugače	B
Janez. Zdi se mi, da ima	Kierkegaard	bolj prav kot Hegel, predvsem pa je veliko bolj	B
Mojster Bruno, se morda spominjate, ali je	Kierkegaard	v Ali - ali še kaj napisal o ljubezni?Mislim	B
gotovo ni naključje... na primer prva ljubezen. Ali	Kierkegaard	kaj piše o prvi ljubezni, poleg tistega o Kordeliji	B
gledališki predstavi z naslovom Prva ljubezen (	Kierkegaard	je bil namreč strasten ljubitelj teatra).V tej	B
ali. Pomembno je izbrati, nam dopoveduje	Kierkegaard,	in ravno izbira je etična, medtem ko estet ostaja	B
najdeš odgovora, vsaj ne v knjigi Ali - ali.	Kierkegaard	je prepričan, da v resnično samolastni, svobodni	B
nobene sinteze v višjem dialektičnem pojmu.	Kierkegaard,	ki je dialektik v grškem, sokratskem pomenu	B
novejše filozofije, ki ukinja načelo protislovja“ [	Kierkegaard	(2), 534] - kajti v nasprotju s Heglom, pa tudi	B
novoplatonskimi mistiki, na primer Nikolajem Kuzanskim, je	Kierkegaard	prepričan, da ukinitev načela protislovja ”ne	B
prebereš zanimive vrstice v zborniku Živeči	Kierkegaard	; zadnjič, ko sem bil v Ljubljani, sem kupil	B
zdaj bi rekel samo to, da se je na simpoziju ”	Kierkegaard	vivant“, ki ga je organiziral UNESCO v Parizu	B
Kierkegaarda: ”Ta filozof je antifilozof“ [Živeči	Kierkegaard	, 29] in ”ko ga berem, se vrnem vse do sebe	B
Heglovemu sistemu] z zavrnitvijo védenja“ [Živeči	Kierkegaard	, 30]. Eksistencialni obup morda res privede	B
privede človeka na pot filozofije, kot je menil	Kierkegaard,	toda naprej po tej poti vodi misleca čudenje	B
ujeti v Heglov pojem, saj ”duh véje, kjer hoče“.	Kierkegaard	je imel smolo (mnogi bi seveda rekli nasprotno	B
in neodvisna od "razsežne stvari", od sveta;	Kierkegaard	je bil prepričan, da sem jaz posamičnik, neponovljiva	B
Lavrič, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1963.	Kierkegaard,	Sören (1): Dnevnik zapeljivca, prev. Primož	B
Repar, Društvo Apokalipsa, Ljubljana, 1998.	Kierkegaard,	Sören (2) [Kjerkegor Seren]: Ili - ili, Grafos	B
University of Chicago Press, Chicago, 1964. Živeči	Kierkegaard	, zbornik s simpozija ”Kierkegaard vivant“	B
Živeči Kierkegaard, zbornik s simpozija ”	Kierkegaard	vivant“ (Paris, 1964), prev. Saša Jerele idr	B
izginevanja in izbrisovanja. Prešernov sodobnik	Kierkegaard,	mislec človekovega samovanja (ne zgolj samote	C
vezane filozofije druge polovice 19. stoletja:	Kierkegaard,	Schoppenhauer in na svoj način tudi mladi Marx	C
v modernih časih pa zadnji veliki kristjan (	Kierkegaard)	tolikokrat vzameta ironijo za izhodišče, zakaj	D
Butirskaja, presenetili pa sta mlada Danka Mikkeline	Kierkegaard	in Madžarka Julia Sebestyen. Med moškimi je	D
kvalifikacije - skupina A: 1. Butirskaja (Rus) 0,4, 2.	Kierkegaard	(Dan) 0,8, 3. Sebestyen (Madž) 1,2; skupina	D
lotiti pravic in dolžnosti,« poudarja Marinoff.	Kierkegaard	naj bi bil primeren za tesnobo in strah pred	D
majhne rasti, 24. matilda s koso, 25. Andersen,	Kierkegaard	in Bohr, 26. strokovnjak za lepo, 29. jelen	D
Mozartov Don Giovanni, kot sta ga razumela filozof	Kierkegaard	in režiser Luca Ronconi -Odlična interpreta	D
aktualizira tiste dimenzije, ki jih je filozof Sören	Kierkegaard	opisal v eseju, kjer je predstavil lik Don Giovannija	D
Giovannija kot tretji stadij erotike. Žal	Kierkegaard	ni poznal modernega gledališča in ni mogel slutiti	D
se vse vrti okrog take narave in ne drugačne?	Kierkegaard	na to vprašanje ni odgovoril, je pa povedal	D
zavračajo.« Šestov je - tako kot Pascal, Luter,	Kierkegaard	ali Nietzsche - raje sprejel težjo pot.Zato	D
preseneča, da se zdi Šestov - tako kot komu	Kierkegaard	ali celo Nietzsche - včasih bolj literat kot	D
in moram zmoči misliti, da bi eksistiral.«	Kierkegaard,	ki je pozneje odmeval pri Heideggerju in Sartru	D
Christian Andersen, Märchen, Geschichten, Briefe in	Kierkegaard	für Gestresste. Raziskovalno središče Hansa	D
med živaljo in angelom, kot je to formuliral	Kierkegaard	-, je v tem, da »ima človek v primerjavi z drugimi	D
Rotterdamski filmski festival 2003	Kierkegaard	po islandsko Pred nabito polno dvorano s kakimi	D
razumom. Je zato danski filozof melanholije Søren	Kierkegaard	rekel, da je tipični romantik vedno tudi tipični	D
se je v Københavnu rodil danski filozof Søren	Kierkegaard,	nasprotnik nemškega idealizma, intelektualizma	D
božanskim ter nasprotja med življenjem in smrtjo.	Kierkegaard	je utemeljil eksistencializem, predvsem njegovo	D
namreč 'uvedlo čutnost v svet'.« Kot postavi	Kierkegaard:	»Nekaj nastane šele s tem, da se izključi.«	D
Ornstedt (Dan) 27,56; 4x50 m mešano: 1. Švedska (	Kierkegaard,	Igelström, Sjöberg, Lillhage) 1:52,01, 2. Nemčija	D
nell'isontino dal secondo dopoguerra.) Søren	Kierkegaard:	Ali-ali Študentska založba, knjižna zbirka	D
prepoznavnem, sugestivnem »literarnem« slogu.	Kierkegaard	je to obsežno delo (knjiga z vsem aparatom vred	D
dvojnost ali življenjsko protislovnost, za katero	Kierkegaard	noče, da bi bila zabrisana, združitve bivanjskih	D
dan: 1813 Rodil se je danski filozof Søren	Kierkegaard,	nasprotnik nemškega idealizma, intelektualizma	D
Kierkegaardov trenutek izbire Søren	Kierkegaard	Ali-ali	D
oziroma eksistencialne sfere tega preoblikovanja	Kierkegaard	ponazori s psevdonimnimi avtorji kot glavnimi	D
se boril s spolnostjo in z bogom ali Soeren	Kierkegaard	in Miguel de Unamuno. Rožančevi romani, še	D
imenuje svojega moža, je namreč - kot Kafka,	Kierkegaard,	Stendhal in Hemingway - impotenten.Kar seveda	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani