To je bil skratka še vedno povsem odprt svet, samota subjektivnosti in moja čisto osebna prigoda pred bližnjimi in pred Bogom... Res pa je bilo, da je Kierkegaard presadil tega dogajajočega se Boga tudi v meso, tudi v spolnost, tudi v nagonsko v meni. Izplačalo se je torej, Bog je, če nič drugega, sestopil z višav.