nova beseda iz Slovenije
Miklove Zale; Ogledalo - Ogledalo sanj, zbirka | Jožeta | Udoviča; Satch - vzdevek Louisa Armstronga, | A |
ostal zmerom na istem mestu spisov Andrejčkovega | Jožeta, | temveč da gre s časom naprej. Osebe | A |
»To je res, Urša. Ampak dokler ni | Jožeta, | bi lahko stanovala ti v koči.« »Nikdar, nikdar | A |
odkazano pot. Začela se je preiskava, ki je | Jožeta | Petana burno zdramila iz mirnega zimskega dremanja | A |
»Ne. Ti ostani tukaj, jaz grem pa po | Jožeta. | «Po kakšnega Jožeta? | A |
ostani tukaj, jaz grem pa po Jožeta.« Po kakšnega | Jožeta? | Mislil je očeta, ampak očeta so vsi | A |
samska ni bila več dolgo, vzela je tistega cepca, | Jožeta, | ki je že leta in leta hodil za njo in moledoval | A |
prodajalni. Ob desetih bi imel priti Majar, a | Jožeta | še ni od nikoder.Skrbelo jo je, da bi se morala | A |
nenavadno slab. Proti večeru pozove k sebi | Jožeta. | ”Sin moj, skrbi za mater; jaz čutim, da mi | A |
prinesla v nji srajce in par novih škornjev za | Jožeta; | v levici pa je držala velik robec in v vozlu | A |
shranjena desetica, ki jo je bila prinesla za | Jožeta. | Mati je bila trudna in lačna, kupila si ni | A |
bliže, čisto blizu k velikim vratom in je iskala | Jožeta. | Ni ga bilo. | A |
bil vprašal pred šolo: ”Ali ni to tvoja mati?“ | Jožeta | ni bilo več sram - zaklical bi na glas: ”Glejte | A |
bo delal Bleiweisa in bo delal Andrejčkovega | Jožeta, | in kadar Zajca več ne bo, bo nastalo zajčevstvo | A |
molitvenike in razuzdane povesti, Andrejčkovega | Jožeta | in nemške klasike, počenši s klavrnim Klopstockom | A |
sva posumila v najinega občasnega prijatelja | Jožeta. | Jože je bil doma z vasi, zato je bil že od daleč | A |
V Mornariško družbo sva začasno sprejela le | Jožeta, | ki je od doma prinesel debelo verigo, s katero | A |
stan.« Razen mnogih drugih reči sem vprašal | Jožeta, | če je Primčeva rada govorila po domače.Dejal | A |
k stricu v krčmo, da vidim uspeh snubitve. | Jožeta | še ni bilo, za mizo je sedela Maričkina žlahta | A |
ldinarjev,« odgovori stric. . / . / stran 235 . / | Jožeta | spreminjajo barve, od jeze se začne tresti, | A |
odgovori ona s tihim glasom, da se komaj čuje. | Jožeta | oblije rdečica, gromko zavpije: »Tebi, tica | A |
pomočnika, nobenega prijatelja kakor mojega dobrega | Jožeta. | Njega poznaš, kakšen je; veš, kako te ljubi, | A |
Medenova. Pri Vrečarjevih so imeli dva fanta, | Jožeta | in Toneta, pri Medenovih pa hčer Lenčko in nekoliko | A |
zlate sklede. Samo to posebnost sem čul za | Jožeta, | da je bil neizrečeno mehkega srca, če je videl | A |
čas ženitev in možitev. Prvi teden je Lenčka | Jožeta | obiskala, kakor je bila že navada. Potem pa | A |
Tako je Vrečarica cel dan učila in opominjala | Jožeta, | on pa jo je molče poslušal in hodil brez misli | A |
Pri stolpu ne najde nikogar, zastonj kliče | Jožeta, | njega je zmanjkalo.Dobili so ga šele drugi dan | A |
obsodijo, da je bil hudodelnik in da gori v peklu. | Jožeta | pa so vsi tako resnično omilovali, da se ni | A |
končam, pa prejmite lepe pozdrave od Vašega | Jožeta. | Na svidenje v lepi svobodi.« | A |
vedel za vsak grm na gmajni.« No, razumel sem | Jožeta, | segel sem v žep in mu dal pet cigaret. »Na | A |
sem se tudi od hrabrih starih propagandistov | Jožeta, | Braškarja in Martina.Cenil sem jih zaradi njihove | A |
skromne brigadne kulture in propagande v osebi | Jožeta, | Braškarja in Martina, ki so imeli vsi skupaj | A |
gozd,« je včasih rekel Strminc. Kadar so kmetje | Jožeta | srečali, so mu po navadi rekli: »Jože, kakšno | A |
stopili nemški vojaki in še nekajkrat ustrelili v | Jožeta, | ki se je zvil zraven konja. Zbudilo se je mirno | A |
Postoji in posluša. S sivimi očmi pogleda | Jožeta. | Potem mu reče: »Glej, Jože, tvoj položaj je dober | A |
dobili in začeli.« Pomolčal je in bistro pogledal | Jožeta | in Korleta. Zaupno so se spogledali in se tiho | A |
srečal zvestega pristaša stranke Skočirjevega | Jožeta, | ki se mu je hotel ogniti.Toplič ga je ustavil | A |
Bergantov Tone je umolknil. Nato je bistro pogledal | Jožeta | in mu s tišjim glasom dejal: »Še pol leta bom | A |
kamenju in kleli vsi vprek mejo in Skočirjevega | Jožeta. | Nekaj konj je skočilo na cesto in brezglavo | A |
zaslužila.« Tone je končal in bistro pogledal | Jožeta, | ki je še nekaj premišljeval. »Lepo je to, krščen | A |
opravljal to važno stvar!« Korle je pri tem | Jožeta | temno pogledal in si mislil: Pa sem te ujel | A |
na posvet Lesnikovega Korla in Skočirjevega | Jožeta. | Povedal jima je, da zdaj zahtevajo osemsto dinarjev | A |
obrnil k Poldetu in mu dejal: »Ti bi šel namesto | Jožeta, | ki ne more z doma, in bi kar ti dražil in kupil | A |
Tone v družbi Lesnikovega Korleta, Skočirjevega | Jožeta | in vodiča Tončkovega Vinka. Sedeli so pri Megušarju | A |
pozabi,« ga je prekinil Lesnikov in trdo pogledal | Jožeta, | kakor bi hotel reči: Še vse nas čaka. Vinko | A |
tako začela,« je sklenil Korle in potrepljal | Jožeta | po rami. Vstopila sta v gostilniško sobo. | A |
mu to povedali. Enega je vzel župnik Jernej. | Jožeta | tolažim, da ga je morda prečastiti Jernej sam | A |
Tri repe imaš v hlevu. Tistega tvojega | Jožeta | mi daj, da si ogledava gozd.« Šla sta. | A |
Prekovega Lojza, Prekovega Janeza in Prekovega | Jožeta | in tudi Prekovega najmlajšega, Pavla.Ljubil | A |
kaj drugega. Spominjal sem se še Prekovega | Jožeta | in njune ljubezni, spominjal tudi tega, kako | A |
samo stara dva Preka in Pavle: Lojzeta, Janeza, | Jožeta | in njihovih sestra, Olge in Marice in bilo več | A |
železniško postajo na vsem lepem zagledal Prekovega | Jožeta, | uklenjenega med dva miličnika, ki sta ga očitno | A |
on, Luka? Posebno ponosen je bil na Jurija in | Jožeta. | Oba ta bivša njegova učenca sta dosegla kaj visoki | A |
polju vsako kmečko delo. In kadar je videla | Jožeta | sejati, orati ali kositi, se ji je zdelo, kakor | A |
glavi ‒ ne uresniči se nikdar. Če bi res tožila | Jožeta? | Dobila bi gotovo dosti denarja in odselila bi | A |
Andréja Mauroisa, ki sem ga nekoč uporabil za | Jožeta, | velja tudi zanj, citat iz znamenite Zgodovine | B |
stavki tega “zgodovinskega romana” (v prevodu | Jožeta | Udoviča) tako zaključujejo Vergilovoživljenje | B |
branje Lila akvarelov, nove pesniške zbirke | Jožeta | Snoja, povedalo, da ima pred seboj izjemno, | B |
na Aškerčevi, pri Filozofski fakulteti. Za | Jožeta | deja vu, iz zadnje vojne, ko je stanoval nedaleč | B |
Če bi pa brali še kaj drugega, recimo roman | Jožeta | Snoja Gavžen hrib, bi lahko videli, od kod je | B |
iz votline, kot je to dobro opisano v romanu | Jožeta | Snoja Gavženhrib.In kaj naj mi, štirideset let | B |
romanjih v Kelmorajn obstaja zelo dobra studija | Jožeta | Stabeja, ki je izšla pri SAZU; o jezuitih je | B |
Stvar | Jožeta | Pučnika Vprašanje o Jožetu Pučniku ni zgolj | B |
Organiziranje opozicije in volilna tekma je za | Jožeta | Pučnika samo logično nadaljevanje neke poti | B |
mišljenje in delovanje postavlja pred nas. Stvari | Jožeta | Pučnika ni mogoče izmeriti s številom glasov | B |
In ga temu ustrezno sovražili. Zato stvar | Jožeta | Pučnika tudi ni samo znanstveno vprašanje o | B |
Njegov obraz ni zagrenjen. Stvar | Jožeta | Pučnika je danes, da prihodnost postavlja z | B |
Tvoj obraz bi moral biti zagrenjen. Stvar | Jožeta | Pučnika je prav v tem, da ničesar od tega noče | B |
esposobnost. Prav gotovo ni naključje, da je knjiga | Jožeta | Javorška Kako je mogoče danes deležna tolikšne | B |
napad na čast in poštenje in pisateljsko ime | Jožeta | Javorška.Človeku, ki se mu je končal sin, ki | B |
retiriranje k ”narodni umetnosti“ Andrejčkovega | Jožeta | in vrstnikov njegovih poleg znamenja onemoglosti | B |
nikogar pri naših kompanijah, samo pismonošo | Jožeta | sem videl.Mogoče jih pride nocoj kaj več z regimento | B |
Drugič. Bil sem v knjižnici | Jožeta | Mazovca v Domu španskih borcev, kjer sem vrnil | B |
dejanje. Potem naj bi odgovarjal še na prispevek | Jožeta | Ostermana v ljubljanskem Dnevniku, ki da me | B |
Konkurirati hoče z Govekarjem, pa niti Andrejčkovega | Jožeta | ni dosegel.Murnikova budalost ni nič boljša | B |
nanstvenemu institutu: Frana Zwittra, Lojzeta Udeta, | Jožeta | Zemljaka, Darka Černeja, Franceta Avčina, Lojzeta | B |
Darka Černeja, Franceta Avčina, Lojzeta Dularja, | Jožeta | Udoviča in mene pa še Eda Turnherja, ki je dneve | B |
članov smo pridobili še dva zunanja sodelavca, | Jožeta | Sivca in Eda Škulja.V glavnem so bili v muzikološki | B |
organizirano predavanje vsem nam še neznanega | Jožeta | Rusa, geografa in zgodovinarja, tedanjega geografskega | B |
zakaj v Trst! Vprašali so me tudi, če poznam | Jožeta | (Jože - so rekli!) Vidmarja.Jaz sem odgovoril | B |
kateri je bil kamen, zadela je 82 let staro taščo | Jožeta | Zupana na usta" - in pritiskati na zaklenjena | C |
brezno spustili na vrv navezanega domačina dr. | Jožeta | Rusa, poznejšega avtorja knjige o Dolenjski | C |
ljudskih prvin v proznem izročilu na primeru romana | Jožeta | Snoja Fuga v križu, kot morda kasnejšem logičnem | C |
omenjene ljudske v Štrekljevi zbirki in po mnenju | Jožeta | Koruze: "V kolikor ostanemo pri možnostih domačih | C |
Antigono Popolnoma drugače pa je s pesmijo svéto | Jožeta | Snoja (Literatura 1989, str. 8-9), v tej reviji | C |
PESMI V PROZNEM IZROČILU NA PRIMERU ROMANA | JOŽETA | SNOJA FUGA V KRIŽU Ne samo sodobno pesemsko | C |
ljudskega v drugem zvrstnem okolju, v romanu | Jožeta | Snoja, je morda napotilo za obsežnejšo analizo | C |
Tam za turškim gričem (Groza 1963). V knjigi | Jožeta | Pogačnika Na križiščih zgodovine beremo naslednje | C |
stikanja ljudskega z umetnim segajo po mnenju | Jožeta | Koruze že v obdobje 15. in 16. stoletja."Če | C |
Zagoričnik, Janija Oswalda, Svetlano Makarovič in | Jožeta | Snoja.Glej peto in šesto poglavje. | C |
prekmurskih katoliških krogih sta bila po mnenju | Jožeta | Smeja dva pogleda nanje.Sakovič je razlagal | C |
Obdobja 6 (ur. Breda Pogorelec s sodelovanjem | Jožeta | Koruze).Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske | C |
omenjenih dveh ugotovitev je razumeti pogum | Jožeta | Pogačnika, da je za določeno literarno obdobje | C |
orisu pomembnega poglavja v življenjskem delu | Jožeta | Koruze: "Posebno pomembno je njegovo raziskovanje | C |
živali.« Cvetka Petelinšek, prepis spominov dr. | Jožeta | Bergoča, str. 12. Prestor v skopem opisu dogajanja | C |
zavarovalnici v Ljubljani in preživljal ter šolal brate ( | Jožeta, | Metoda, Nikolaja) in sestri (Julijo in Ano) | C |
Južnič, Stanislav, »Soška fronta v zapisih | Jožeta | Selana iz Novih sel«, Kronika, XLVI/3, 1998 | C |
[15] Glej S. Gabrovec, Ob šestdesetletnici | Jožeta | Kastelica. Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario | C |
za slovensko srednjeveško zgodovino akademika | Jožeta | viteza Mlinariča.Hvaležna sem mu za tehtne nasvete | C |
ugotovila, da dobro poznam njenega nečaka dr. | Jožeta | Ranta, avtorja Zbornika ob 50-letnici Zedinjene | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |