jesenski (1.908)

ali je soparica v zraku - KALANDER: Lep	jesenski	dan je, da malo takih. JERMAN: Ali pa sem	A
večnost, Trideset od tistih dôb lét dolgih! Dan	jesenski	bil je topel, krasen, Ko priromam tu pred klošter	A
mladoletje sijalo je z neba, naj ljuto je vršal	jesenski	vihar, naj cvetje morila je strupna ozeba ‒	A
VII. Vihar	jesenski	skoro pribesni, in sonce pobledi s sijajnim	A
Sam ti! ‒ * . / . / stran 103 . / Večer	jesenski.	‒ Mrzel veter toži v skrivnostni govorici po	A
/ stran 112 . / Spomin mrličev »Kot cvet	jesenski	mrem in sahnem ... Trenutkov nekaj in ‒ izdahnem	A
stran 17 . / Ali pa boš tiho cvela pozna še v	jesenski	čas, nepoznana, osamela in zvenela, kakor jaz	A
bi bil kmalu omamljen. Po zemlji je plaval	jesenski	dan, tako prijeten, blag in svetal. Mrčljiv	A
en čas, listek pa vene, njega kot mene strl	jesenski	bo mraz.« Vprašanje Na vrtu raste izmed	A
mesec, v žálostnih mislih bledí. V mrtvi	jesenski	se noči vseli brezupnost v srcé; svoje	A
mojem že pomlad so pokopali, vetrovi so	jesenski	v njem svoj dom si že izbrali. Ljubezen	A
dan cvetoči. Še bolj temna je kot nebó v	jesenski	mrzli noči ... Le za trenótek njé okó	A
je poglèd srcé je ni zgrešilo. Kje si,	jesenski	veter ti? Razpni peróti svoji, kar vzdihi	A
dala! Več nisem živel, več ne ljubil; mir	jesenski,	starca trudni že večer; spoznanje v srcu	A
po svetu okoli, kakor ob vlažni, dolgočasni	jesenski	noči po enakomernih ulicah neznanega mesta.	A
nam nič ni treba. . / . / stran 129 . /	JESENSKI	PSALM Prišel sem, kakor pride kristjan	A
...	Jesenski	kostanji, rdeči, žareči, so v soncu šumeli	A
treba na pot, In ne pozabi odeje, Da v hladni	jesenski	noči život Na daljni poti mi greje. Ko bo se	A
grobovi tisóč svetil, in križe, kamne vrh gomil	jesenski	venčajo cvetovi ‒ vseh mrtvih dan! Kjer dragi	A
Rdeča krizantema.	Jesenski	grob... beli grob. Ivan Cankar.	A
misli so s teboj, ljubezen čiste žene je kot	jesenski	sončni soj; poljane zapuščene, nad njimi tih	A
svoj križ. . / . / stran 107 . / Kons 3 Kadar	jesenski	veter šumi (kolikokrat je srce zaihtelo) žalost	A
mladeniških sanj. Na vse se spušča vse odpuščajoči	jesenski	pajčolan. Srečal sem jo Srečal sem jo pod jesenskim	A
propada. 2000 metrov v zraku perspektive ni več.	Jesenski	vihar na morju, skozi ničišče v rdeči kaos.	A
kaos. Kozmično doživetje: Če greš po srebrni	jesenski	cesti, lahko doživljaš kozmičnost. Črni gozdovi	A
srcu polton v molu. V moje pekoče možgane rosi	jesenski	dež. Sivo nebo joče. 10 ton žalosti.	A
Imaš dogmatične cokle? Bicikel samuje na	jesenski	cesti. Voziš se skozi umirajočo krajino.	A
pomlad, aleluja. . / . / stran 4 . / Balada V	jesenski	tihi čas prileti brinovka na Kras. Na polju	A
kamen. Padaj, padaj, hladni dež, hladni dež	jesenski,	padaj, padaj, tihi dež, padaj na gomile. Muke	A
koraki, brez smisla in brez smeri, o, to niso	jesenski	oblaki, ki jih vihar podi, v mehaničnem taktu	A
vožnjami in sprotno prodajo svojih pridelkov. V	jesenski	noči sem se vozil iz mesta proti Avčam. Poslali	A
jasnem nebu je prigrevalo sonce precej močno, a	jesenski	vetrič je prijetno svežil ozračje, na cesti	A
stran 101 . \/ Metulj na obešalniku Bil je	jesenski	dopoldan, prozoren, a že s pridihom zime v sebi	A
on je stopil od okna. Da, večer je kakor vsi	jesenski	večeri na bregu, zaton na morju in okna, ki	A
denar in priti na prostovoljno delo.	Jesenski	veter veje skozi vas in nosi s sabo vonj po	A
junaško - divje drobljeno polko. Lepi so tam	jesenski	večeri: - okrog ognjišča zbrana	A
Nič posebnega nisem videl ne slišal.	Jesenski	veter je vihral skozi mogočni oreh, ki je takrat	A
Oktober se je nagibal h koncu. Gibki, mnogokrili	jesenski	veter, ki nas zvesto obiskuje že iz pradavnih	A
ustavljal ter zavzeto gledal in poslušal, kako se je	jesenski	veter igral z mesečno nočjo.Igral se je z njo	A
sedel na zid. Noč je bila res prečudovita in	jesenski	veter se je igral z nočjo; kakor je kazalo,	A
5 Tožen	jesenski	veter. 12.672 hudičev Elize Pleinacher.Staro	A
A kam? Poslušal je tožen	jesenski	veter, ki je pregibal vrhove dreves in naznanjal	A
Črni, krakajoči, prav žalostni v tej turobni	jesenski	pokrajini, v tem blaženem jesenskem jutru, ki	A
Ampak to je bilo veliko pozneje, v neki hladni	jesenski	noči, v zatohli sobi nekega predmestnega stanovanja	A
po pečenem mesu in ocvrtem krompirju. V nočni	jesenski	vlagi so se mešale barve in vonjave v gost sprimek	A
vse zanimivo. Gledali so skoz okna, kako žene	jesenski	veter vodene snežinke v šipe, na golo drevje	A
začetek težak; kdor zdrži, ta zmaga. Mrzel	jesenski	dež je pregnal zadnje tujce, še preden je bila	A
skrbi ko druga sem in spet bežim tja daleč čez v	jesenski	dež nihče ne ve o deklici ki bosa gre po ulici	A
popoldne, ko je bil z njimi v listju, kjer so imeli	jesenski	grabež.Ko so se vrnili iz listja, se dete še	A
takole, te ni bilo več, razblinila si se v tisti	jesenski	megli, kmalu potem je začelo dežiti, je rekel	A
kazala neko omamljenost kakor dotekajoča ura.	Jesenski	podleski so bili že docveli, po kamenju so se	A
med drevjem je nekaj migljalo, kakor bi neki	jesenski	bog zaspano gledal na omrtvelo naravo in ji	A
gospoda avtorja in njegovo pisateljsko pisarno.	Jesenski	dan je bil po starodavnih ulicah ljubljanskih	A
Drugi, za damsko modo nič manj važni pojav na	jesenski	razstavi, je bila dama brez glave. Odkrito povedano	A
prišel na jesensko razstavo, kajti bi bil na	jesenski	razstavi rekordna atrakcija poleg dame brez	A
maloverni človek? Kakor se drevo obleti, ko pridejo	jesenski	piši, kakor mu suhe veje odlete, ko dahnejo	A
Trakijo, ki se je bila zazibala v brezskrbni	jesenski	pokoj in sedla k mizam, da bi uživala pridelke	A
in po bizantinsko sklenil, da hitro izterja	jesenski	davek in s polno blagajno uteče ‒ kamor koli	A
dihalo pokoj. Spet je zaprla okno, ker ji je	jesenski	hlad rezal v razpaljeni obraz.Nekaj hipov je	A
razlegalo drdranje koleslja in šviganje biča v tihi	jesenski	večer. XIII.	A
»Nič mi ni. Morda so tudi mene prebarvali	jesenski	dnevi?« Grof ni odvrnil ničesar.	A
svoji sobici in gledal skozi okno v deževni	jesenski	dan, katerega sivo puščobo je poleg enolično	A
miru luč, iz miru in iz ljubezni ...“ Hladen	jesenski	veter je pihal, hladno in tiho so sijale zvezde	A
mislim, da ni bilo tako: tiho in mirno se je v	jesenski	noči združil z Močilnikom, svojim pravim bratom	A
Na ravnem polju leži, ob veliki cesti, hladen	jesenski	večer je, mrzle zvezde sijejo, sever ziblje	A
in to je življenje ...“ Okno je bilo odprto;	jesenski	veter je pošumeval v bukovju, časih so se zgenile	A
smel bi biti drugačen pod tem kostanjem, v tej	jesenski	svetlobi.Kakor jesen je v vaših očeh ...“	A
zdaj pa zdaj odpalo listje; vstajal je omotni	jesenski	hlad in po udih me je zazeblo. Zavil sem se	A
svojimi dolgimi sencami neizmerna in sanjajoča;	jesenski	hlad je legel na moja lica kakor vlažna maska	A
zaželela, da bi se vrnili... In zunaj je bil lep	jesenski	dan, nebo se je svetilo nad lepo pokrajino tam	A
gledale skozi okno - tam zunaj se je svetil prelep	jesenski	dan...Pavla se je ozrla na obraz materin, na sestre	A
neskončnost. Deževalo je tiho, neprestano;	jesenski	tritedenski dež; Martin obraz je bil moker,	A
- V jasni	jesenski	noči vesla človek, tujec vsem in sebi, po blejskem	A
sovraštva ali iz ljubezni. Veranda je bila prazna;	jesenski	veter je otresal s kostanjev zlato listje, oral	A
/ Napotil se je proti šoli; sijal je topel	jesenski	dan. Kačur je mežikal z motnimi očmi; v obraz	A
MATERINA SLIKA Hladen	jesenski	popoldan zunaj, v tesni izbi večeren somrak	A
NAJHUJŠE Škropil je dež, tihi	jesenski	dež, ki zamrači dan in dušo.Ne vidiš, ne slišiš	A
mesta, toda zapodili so me nazaj. Siv in mrzel	jesenski	dan je bil, dež je lil v ravnih, tenkih curkih	A
tisti dnevi, ko sta stala pod kostanjem ob jasni	jesenski	noči in sta govorila s šepetajočim, ljubeznivim	A
slami, kolikor je ni bil izrval in razmetal	jesenski	vihar, je rasel mah; okna so bila tupatam zadelana	A
razpaljen oblak, težak, žareč; pa je zapihal	jesenski	veter, vzdignil prah do mojega okna; stal sem	A
pogled moškega na njenih belih licih. Topel	jesenski	večer je bil, tak večer, ko se požene poletje	A
se vzdramil. Sonce je sijalo, redki, nemirni	jesenski	oblaki so begali po nebu in pod njimi so begale	A
sami smo bili - nad nami nebo, kjer so begali	jesenski	oblaki.Razgovarjali smo se prej, ali v tem trenotku	A
in odgrnil zeleni zastor. Zunaj je bil jasen	jesenski	večer.Na oddaljenem, meglenosinjem hribu so	A
cigareto. Zunaj se je mračilo, pihal je hladen	jesenski	veter, dišalo je po snegu.Napotil se je v bližnjo	A
...‘ Tako se namenim ter se napravim; lepi	jesenski	dnevi so bili takrat in prijetna je bila pot	A
Nato je stopil na prag. »Kako lep	jesenski	dan!In pozno popoldne je že, nagiba se sonce	A
kolodvora. In deževalo je -- tisti neizmerno pusti	jesenski	dež, ko bi človek šeL in se obesil ...Jutro samomorilc	A
Borovju pa je šuštelo skrivnostno, kakor šušti	jesenski	veter po gozdu. Od samega silnega začudenja	A
stropa in je zagrnil okna. Zunaj je pršil	jesenski	dež, tih in mrzel, blato na cesti je segalo	A
Drugim ljudem zunaj je bil še jasen in topel	jesenski	večer.Hodili so po klancu mimo hiše, smejali	A
zunaj, ob gozdu, je že dihal nalahko hladnejši	jesenski	veter.Ali vse je bilo še zeleno, šumelo je še	A
Nikoli je nisem slišal. Tam daleč nekje v	jesenski	megli je stala ženska, v siv plašč zavita, ustnice	A
svetu. Meni sivo jutro, vam zlat večer; meni	jesenski	dež, vam zvezde nebeške.Daleč ste od mene, komaj	A
Smejala se bo do solz!“ Lep	jesenski	večer je bil, ko je romal Maricelj po svoji	A
vozil kmečki voz po blatni cesti, po neskončni	jesenski	pokrajini, pa do ure, ko se je sklanjal nad	A
vdirajo v blatno zemljo. Okrog in okrog tišina,	jesenski	dan se nagiba, iz tihih šum sili v dolino mrak	A
Herbart gleda v mračno jutro, v vstajajoči	jesenski	dan, že ob zori izmučen ... Tedaj pade s prednjega	A
prisluhnejo strašnemu utripu, v jadni boli zakrvavi	jesenski	dan ...V Budačkem dolu utripa lev ...	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani